Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Tros (26-50)
- tróspèv in tróspév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za tri glasove ali tri glasbila: peti trospev; skladatelj trospevov ♪
- tróspôlen -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole ♪
- tróstíšje -a s (ọ̑-ȋ) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem ♪
- tróstôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) tristopenjski: trostopenjski razvoj / trostopenjska raketa ♪
- trošarína -e ž (ȋ) jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino ♪
- trošarínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trošarino: trošarinski predmet / trošarinski urad ♪
- tróšek -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
- tróšen -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi ♪
- tróšenje 1 -a s (ọ́) glagolnik od trositi: trošenje gnoja ♪
- tróšenje 2 -a s (ọ́) glagolnik od trošiti: trošenje denarja / trošenje energije ♪
- trôšica -e ž (ó) star. trohica: trošica upanja je še ♪
- trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
- troškóvnik -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik ♪
- tróšnica -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice ♪
- tróšnja 1 -e ž (ọ́) redko trošenje, trosenje: trošnja gnoja ♪
- tróšnja 2 -e ž (ọ́) zastar. trošenje, poraba: trošnja denarja ♪
- tróšt -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli ♪
- tróštati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje ♪
- tróštevílčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) mat. trištevilčen: troštevilčno število ♪
- álbatros -a m (ȃ) zelo velika morska ptica, podobna galebu: nad ladjo je krožil albatros; orjaški albatrosi ♪
- ávstroslavíst -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist ♪
- ávstroslavízem -zma m (ȃ-ȋ) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma ♪
- bístrost -i ž (í) lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost ♪
- centrosóm -a m (ọ̑) biol. zrncu podoben del citoplazme živalskih celic: centrosom ima pri delitvi celic važno vlogo ♪
- elektroskóp tudi elektroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz. priprava za ugotavljanje naelektrenosti kakega telesa: ob dotiku se listek elektroskopa odkloni ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226