Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tora (5-29)



  1.      ávtorádio  -a m (-) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio
  2.      direktorát  -a m () redko direktorski urad
  3.      doktoránd  -a m (ā) kdor se pripravlja na doktorat: danes bosta branila disertacijo dva doktoranda
  4.      doktorándka  -e ž (ā) ženska oblika od doktorand
  5.      doktorát  -a m () 1. doktorski naslov: za docenta se zahteva doktorat; doseči, imeti, podeliti doktorat znanosti; doktorat iz ekonomskih ved / za zasluge so mu podelili častni doktorat iz medicine 2. delo, izpit za dosego doktorskega naslova: delati, narediti doktorat; pripravlja se na doktorat
  6.      ekspektorácija  -e ž (á) med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje: izpiranje ust po ekspektoraciji
  7.      ekspéktorans  -a m (ẹ̑) farm. zdravilo, ki pospešuje in olajšuje izkašljevanje
  8.      fitóftora  -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen
  9.      inšpektorát  -a m () navadno s prilastkom organ, urad, ki opravlja inšpekcijo, nadzorstvo: pristojnost inšpektorata; republiški, zvezni inšpektorat / devizni, finančni inšpektorat; sanitarni, šolski, tržni, urbanistični inšpektorat; inšpektorat za delo
  10.      lektorát  -a m () pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi
  11.      letorásel  -sli [ǝ] ž () gozd. mladika: leskova letorasel
  12.      litorál  -a m () geogr. obalno področje morja, jezera
  13.      litorálen  -lna -o prid. () geogr. ki je v bližini obale; obrežen, obalen: litoralni sedimenti / litoralno morje / litoralna pokrajina obmorska, primorska
  14.      natóra  -e ž (ọ̑) zastar. narava: opazovati natoro
  15.      pastorála  -e ž () lit. lirsko-epsko delo z motivi idilične, pastirske ljubezni: rad je prebiral pastorale; pastorale in ekloge / uprizoriti pastoralo ♦ muz. skladba idiličnega značaja
  16.      pastorále  prisl. () muz., označba za izraz izvajanja pastirsko: igrati pastorale pastorále in pastorál -a m pastorala: v igri je pokazal parodijo pastorala ♦ rel. škofovska palica
  17.      pastorálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na pastoralo: pastoralni roman; uprizorili so staro pastoralno igro / pastoralna preprostost speva; pastoralna simfonija 2. rel. dušnopastirski: pastoralna dejavnost cerkve / pastoralna konferenca; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju pastorálno prisl.: delo pastoralno mitološke vsebine
  18.      pastorálka  -e ž () rel. pastoralna teologija
  19.      pnevmotóraks  -a m (ọ̑) med. nabiranje zraka v poprsnični votlini: zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa / spontani, umetni pnevmotoraks; pnevmotoraks zaradi poškodbe // dovajanje zraka v to votlino: pnevmotoraks je uspel; cevke za pnevmotoraks
  20.      protektorát  -a m () polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, (delna) oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem: dobiti, imeti protektorat; gospodarsko, vojaško slabotna država je morala sprejeti protektorat; biti pod protektoratom // država, ozemlje pod takim pokroviteljstvom, (delno) oblastjo: nekdanji protektorat je postal samostojna država
  21.      rektorát  -a m () 1. položaj, funkcija rektorja: prevzeti, sprejeti rektorat 2. urad predstojništva univerze, visoke šole: rektorat ima svoje prostore v drugem nadstropju / iti na rektorat
  22.      restorán  -a m () knjiž. restavracija, gostinski obrat: kosil je v dragem restoranu / sedeti v restoranu
  23.      šotórast  in šotôrast -a -o prid. (ọ́; ó) podoben šotoru: šotorasta oblika ♦ arhit. šotorasta streha
  24.      štórast  -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami
  25.      štórati  -am nedov. (ọ̑) gozd. razdirati (oglarsko) kopo, ko je oglje kuhano: začeti štorati

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA