Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ton (29-53)



  1.      tónskost  -i ž (ọ̑) um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni; tonalnost: tonskost slike
  2.      tónus  -a m (ọ̑) biol. napetost tkiva, zlasti mišičnega: tonus narašča, pada; visok tonus / mišični tonus
  3.      tonzíla  -e ž () nav. mn., anat. limfni organ v žrelu: odstraniti tonzile; vnetje leve tonzile
  4.      tonzúra  -e ž () rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriženo ali obrito lasišče: glava s tonzuro; meniška tonzura
  5.      tonzurírati  -am dov. in nedov. () rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriči ali obriti lasišče: dati se tonzurirati; tonzurirati redovnika tonzuríran -a -o: tonzurirana glava
  6.      acetón  -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
  7.      acetónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
  8.      alohtón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline ♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
  9.      ántidetonátor  -ja m (-) kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
  10.      antoním  -a m () lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
  11.      antonomazíja  -e ž () lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno
  12.      antónovka  -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve
  13.      arhitektónika  -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
  14.      arhitektónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata
  15.      armíranobetónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na armirani beton: armiranobetonski most; armiranobetonska zgradba / armiranobetonska konstrukcija
  16.      asíndeton  -a m () lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje
  17.      àtektóničnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike
  18.      àtektónski  -a -o prid. (-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament
  19.      àtonálen  -lna -o prid. (-) muz. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba
  20.      atonalíst  -a m () skladatelj atonalne glasbe
  21.      àtonálnost  -i ž (-) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza
  22.      atóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje
  23.      àtóničen  -čna -o prid. (-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda
  24.      atoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca
  25.      avtohtón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem

   1 4 29 54 79 104 129 154 179 204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA