Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ton (29-53)
- tónskost -i ž (ọ̑) um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni; tonalnost: tonskost slike ♪
- tónus -a m (ọ̑) biol. napetost tkiva, zlasti mišičnega: tonus narašča, pada; visok tonus / mišični tonus ♪
- tonzíla -e ž (ȋ) nav. mn., anat. limfni organ v žrelu: odstraniti tonzile; vnetje leve tonzile ♪
- tonzúra -e ž (ȗ) rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriženo ali obrito lasišče: glava s tonzuro; meniška tonzura ♪
- tonzurírati -am dov. in nedov. (ȋ) rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriči ali obriti lasišče: dati se tonzurirati; tonzurirati redovnika tonzuríran -a -o: tonzurirana glava ♪
- acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih ♪
- acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona ♪
- alohtón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline ♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov ♪
- ántidetonátor -ja m (ȃ-ȃ) kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah ♪
- antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn ♪
- antonomazíja -e ž (ȋ) lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno ♪
- antónovka -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve ♪
- arhitektónika -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike ♪
- arhitektónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata ♪
- armíranobetónski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na armirani beton: armiranobetonski most; armiranobetonska zgradba / armiranobetonska konstrukcija ♪
- asíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje ♪
- àtektóničnost -i ž (ȁ-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike ♪
- àtektónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament ♪
- àtonálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) muz. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba ♪
- atonalíst -a m (ȋ) skladatelj atonalne glasbe ♪
- àtonálnost -i ž (ȁ-ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza ♪
- atóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje ♪
- àtóničen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda ♪
- atoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca ♪
- avtohtón -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem ♪
1 4 29 54 79 104 129 154 179 204