Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ton (101-125)



  1.      diftóng  -a m (ọ̑) lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota, dvoglasnik: jat je prešel v nekaterih slovenskih dialektih v diftong
  2.      diftóngičen  -čna -o (ọ́) pridevnik od diftong: diftongičen izgovor
  3.      diftongizácija  -e ž (á) lingv. proces, v katerem nastane diftong
  4.      distoníja  -e ž () med. motnja mišičnega ali žilnega napona: iskati zdravniško pomoč zaradi distonije
  5.      distonírati  -am dov. in nedov. () muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali
  6.      dukatón  -a m (ọ̑) num. nizozemski srebrnik, kovan od 16. do 18. stoletja: dukati in dukatoni
  7.      dvánajsttónski 1 in dvanájsttónski -a -o prid. (-ọ̑; á-ọ̑) težek dvanajst ton: dvanajsttonska železna konstrukcija // ki ima nosilnost dvanajst ton: dvanajsttonski kamion
  8.      dvánajsttónski 2 in dvanájsttónski -a -o prid. (-ọ̑; á-ọ̑) muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: dvanajsttonski sistem; dvanajsttonska glasba; komponirati v dvanajsttonski tehniki
  9.      epíteton  -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s () lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne
  10.      epitetonéza  -e ž (ẹ̑) lit. raba epitetonov: njegovo izražanje temelji na epitetonezi in metaforiki / takšno ugotovitev potrjuje uporabljena epitetoneza epitetoni
  11.      epíteton órnans  epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [-ncia] s (-ọ̑; -ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek
  12.      fáeton  -a m () nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti
  13.      feljtón  -a m (ọ̑) živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek: pisati feljtone; mojster feljtona; snov za feljton
  14.      feljtoníst  -a m () kdor piše feljtone, podlistkar: duhovit, odličen feljtonist
  15.      feljtonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na feljton ali feljtonistiko: feljtonistični spisi / članek je napisan v feljtonističnem tonu
  16.      feljtonístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton: razvoj feljtonistike na Slovenskem // feljtonistična dela, feljtoni
  17.      feljtónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na feljton: feljtonsko delo / feljtonski slog feljtónsko prisl.: feljtonsko napisana humoreska
  18.      festón  -a m (ọ̑) um. okras v obliki cvetnega ali sadnega venca: feston na pročelju hiše
  19.      fitoním  -a m () lingv. ime rastline; rastlinsko ime: slovar fitonimov
  20.      fítoplánkton  -a m (-) biol. rastlinski mikroorganizmi, ki lebdijo zlasti v vodi, v zraku: morski fitoplankton
  21.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja
  22.      flógistonski  -a -o (ọ̑) pridevnik od flogiston: flogistonska teorija
  23.      fotón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec elektromagnetnega valovanja: fotoni z visoko energijo
  24.      fotónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od foton
  25.      frajtónarica  -e ž (ọ̑) žarg., muz. diatonična harmonika: igrati na frajtonarico

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA