Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (7.126-7.150)


  1.      dŕdra  -e ž (ȓ) 1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro 2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro ♪
  2.      drdránje  -a s (ȃ) glagolnik od drdrati: drdranje motorjev, strojnic / drdranje vlakov / mehanično drdranje pesmi / prostor je bil poln brbljanja in drdranja ♪
  3.      drdráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila 2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto 3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor // slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale drdráje: drdraje se voziti drdrajóč -a -e: drdrajoča kočija; prisl.: drdrajoče govoriti ♪
  4.      dreadnought  -a [drédnot] m (ẹ̑) voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi: uporaba dreadnoughtov v prvi svetovni vojni ♪
  5.      drèk  drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava! ● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  6.      drekáč  -a m (á) nizko 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je ♪
  7.      dremávhati  -am nedov. (ȃ) ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju ♪
  8.      drémež  -a m (ẹ̑) 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež ♪
  9.      dremôta  -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino ♪
  10.      dremôten  -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto ♪
  11.      dremôtica  in dremótica -e ž (ō; ọ̑) knjiž. dremavica: pogrezniti se v dremotico; biti v nemirni dremotici / prižgal je cigareto, da bi premagal dremotico ♪
  12.      dremôtičen  in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence ♪
  13.      dremúhati  -am nedov. (ū) ekspr. dremati: nekateri so kar stoje dremuhali ♪
  14.      drèn  dréna m (ȅ ẹ́) grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi: cvetoč dren; trden, zdrav ko dren / pog. palica iz drena drenovega lesa ∙ ekspr. drži se, kakor bi dren jedel pusto, grdo ♦ bot. rdeči ali nar. pasji dren grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi, Cornus sanguinea ♪
  15.      drenáža  -e ž (ȃ) 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo ♪
  16.      dréncati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. nemirno se prestopati, mendrati: otroci so kar naprej drencali / ne zna plesati, samo drenca / kaj še drencate? se obotavljate, omahujete ♪
  17.      drenírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čimprej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi 2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati ♪
  18.      drènj  drénja m (ȅ ẹ́) pog. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru; gneča: pred blagajno v kinu je bil strašen drenj / komaj se je rešil iz drenja; pri njih doma je velik drenj so zelo na tesnem, imajo malo prostora ♪
  19.      drénjati se  -am se nedov. (ẹ́) pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se: ljudje se drenjajo na ozkem pločniku; drenjati se pred vrati / v majhnem prostoru se je drenjalo čez dvajset zapornikov; otroci se drenjajo okrog peči drenjajóč se -a -e: opazoval je drenjajoče se otroke ♪
  20.      drés  -a m (ẹ̑) oblačilo za nošenje pri vadbi ali tekmovanju: drsalke so nastopile v žametastih dresih / nogometni, smučarski dres ♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije; vadbeni dres ♪
  21.      drésen  -sni ž (ẹ̑) bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum: breskovolistna dresen; ptičja dresen ♪
  22.      dresêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dreserje ali dresuro: bila je v dreserskih hlačah in škornjih / dreserske metode ♪
  23.      dresúra  -e ž (ȗ) vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov // ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov ♪
  24.      dresúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dresuro: dresurni konji / dresurno jahanje / dresurni ton ton, s katerim daje dreser živali znamenje ♪
  25.      dréta  -e ž (ẹ́) močna nit za šivanje usnja: nasmoliti dreto; šivati z dreto / čevljarska, sedlarska dreta ∙ ekspr. dreto vleči smrčati ♪

   7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA