Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (6.251-6.275)


  1.      deféktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost defektnega: defektnost stroja; stopnja defektnosti ♦ med. duševna defektnost ♪
  2.      defetízem  -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki ♪
  3.      deficíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na deficit: ta sektor gospodarstva je deficiten; pog. lani so bili v podjetju deficitni so imeli deficit; deficitna zadruga / deficitni proračun 2. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini; deficitaren: deficitni material; deficitne surovine ♪
  4.      defilíranje  -a s (ȋ) glagolnik od defilirati: defiliranje topništva in pehote ♪
  5.      defilírati  -am nedov. (ȋ) v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno ♪
  6.      definicíjski  in definícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na definicijo: definicijska razlaga ♦ mat. definicijsko območje funkcije vse točke, v katerih ima funkcija določeno vrednost ♪
  7.      deformácija  -e ž (á) sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje: neprimerni čevlji povzročijo večkrat deformacijo stopal; s telesno kulturo preprečevati telesne deformacije / boj proti birokratski deformaciji ekonomskega razvoja; moralna deformacija družbe; deformacija socialističnih odnosov // sprememba prvotne, dane oblike česa, preoblikovanje: povzročiti deformacijo materiala; deformacija pnevmatik med vožnjo; deformacija tal / režiserjeva deformacija teksta je bila očitna ♪
  8.      deformacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deformacijo: deformacijska stopnja / deformacijska sila ♪
  9.      degazolináža  -e ž (ȃ) kem. odstranjevanje propana in butana iz zemeljskega plina ali nafte: naprave za degazolinažo // obrat, stavba za to delo: gradnja nove degazolinaže ♪
  10.      degažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šport. pri nogometu brcniti ali vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče: vratar je daleč degažiral ♪
  11.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
  12.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist ♪
  13.      degolíst  -a m (ȋ) pristaš politike francoskega generala de Gaulla: volilna lista degolistov ♪
  14.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom ♪
  15.      degradírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto ♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti ♪
  16.      degresíja  -e ž (ȋ) postopno upadanje, pojemanje: degresija davka ♪
  17.      degresíven  -vna -o prid. (ȋ) ki postopno upada, pojema: degresivna tarifa ♦ ekon. degresivni sistem nagrajevanja sistem nagrajevanja, po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost ♪
  18.      degustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degustacijo: degustacijska komisija / degustacijske sposobnosti degustatorja ♪
  19.      dehidríranje  -a s (ȋ) glagolnik od dehidrirati: dehidriranje živil; postopek za dehidriranje ♪
  20.      dehtéti  -ím [dǝh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice ♪
  21.      dehumanizácija  -e ž (á) odvzem, odstranitev človeških vrednot, dostojanstva; razčlovečenje: dehumanizacija človeka; dehumanizacija umetnosti; protest, upor zoper dehumanizacijo ♪
  22.      dehumanizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo; razčlovečiti: dehumanizirati človeka; dehumanizirati umetnost dehumanizíran -a -o: dehumanizirana civilizacija; dehumanizirano življenje ♪
  23.      déiktičen  tudi deíktičen -čna -o [prva oblika dejk-] prid. (ẹ́; í) ped., v zvezi deiktična metoda metoda demonstracije ♪
  24.      déj 1 -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dejanje, akt: to je ustvaril z enkratnim stvariteljskim dejem 2. filoz. kar povzroči, da kaka stvar je: dej stvari / čisti dej po tomistični filozofiji bog ♪
  25.      dejánje  -a s (ȃ) 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje // uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja 2. jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja 3. lingv., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja 4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem 5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu ● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa ◊ rel. Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve ♪

   6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA