Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (4.801-4.825)
- belogardístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na belo gardo: belogardistična ofenziva; belogardistična postojanka / ta vas je bila belogardistična ♪
- belogardízem -zma m (ȋ) protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem ♪
- belokóžec -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku ♪
- belopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta ♪
- belopŕs -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke ♪
- bélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljudi bele rase: belske poteze obraza / zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje ♪
- belvedêre -a m (ȇ) kraj, prostor z lepim razgledom: razgled z belvedera ♪
- bencín -a m (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače ♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto ♪
- bencinométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer ♪
- bencínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski tank; bencinska črpalka ♪
- bencól tudi benzól -a m (ọ̑) kem. benzen: topiti kavčuk v bencolu; surovi bencol ♪
- benediktínec -nca m (ȋ) 1. menih reda sv. Benedikta: cerkev benediktincev 2. francoski zeliščni liker zlato rumene barve: kozarček žlahtnega benediktinca ♪
- benediktínka -e ž (ȋ) 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke ♪
- benéški -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje ♪
- bengáličen -čna -o prid. (á) v zvezi bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah: na stolpu je zagorel bengalični ogenj / bengalična luč je osvetlila sobo ♪
- bénjamin -a m (ẹ̑) ekspr. najmlajši v družini ali družbi: natoči, benjamin! ♪
- bentál in béntal -a m (ȃ; ẹ̑) biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu ♪
- benzénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena ♪
- béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv ♪
- beráčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
- beréta -e ž (ẹ̑) manjša pištola italijanskega tipa: odpel je pas s tokom in bereto ♪
- bergamótka -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka ♪
- bérgla -e ž (ẹ̑) nav. mn. oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami ♪
- bêrgmanski -a -o prid. (ȇ) elektr., v zvezi bergmanska cev cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona ♪
- berílo -a s (í) 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja // sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila 2. raba peša kar je namenjeno za branje; čtivo: detektivke so zabavno berilo; mladinsko berilo 3. zastar. branje: prenehala je z berilom ◊ rel. berilo odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma ♪
4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901