Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (4.701-4.725)



  1.      barílec  -lca m () nar. lesen ročni sodček: natočiti barilec vina
  2.      barírati  -am nedov. in dov. () fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu
  3.      barisfêra  -e ž () geol. plast zemeljske oble, ki leži pod litosfero
  4.      baríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije
  5.      bárka  -e ž () večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati
  6.      barkáča  -e ž (á) čoln, zlasti za promet v pristaniščih: pripeljal se je na motorni barkači; pristaniška barkača // slabš. barka: s to barkačo se ne bom vozil ◊ navt. večji čoln vojne mornarice
  7.      barkása  -e ž () čoln, zlasti za promet v pristaniščih: barkasa je pristala v zalivu; tovorne barkase ◊ navt. večji čoln vojne mornarice
  8.      barnabít  -a m () rel. menih reda, imenovanega po sv. Barnabu: samostan barnabitov
  9.      barokíst  -a m () redko umetnik baročne dobe: četverica kranjskih barokistov
  10.      barón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
  11.      baronét  -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona
  12.      bárski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na bar1: a) barski program; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane b) barski pult; visok barski stolček / barske pijače
  13.      bàrt  bárta m ( á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva
  14.      bárva  -e ž () 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativnofiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
  15.      barvárna  -e ž () barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi // barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme
  16.      barvárnica  -e ž () redko barvarna: barvarnice imajo premalo sprejemališč / tovarniška predilnica in barvarnica
  17.      bárvast  -a -o prid. () 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo
  18.      bárvati  -am nedov. () 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
  19.      bárven  -vna -o prid. () nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
  20.      bárvenost  -i ž () 1. lastnost barvnega; barvnost: medla barvenost cvetov / barvenost govorice 2. redko barvitost: vabeča barvenost velemesta
  21.      barvílen  -lna -o prid. () ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč ♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
  22.      barvílnica  -e ž () izdelovalnica barvil: delati v barvilnici // redko barvarnabot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae
  23.      barvít  -a -o prid., barvítejši () 1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba barvíto prisl.: barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba
  24.      bárvnik  -a m () šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki ◊ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
  25.      baržún  -a m () knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun

   4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA