Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (4.251-4.275)


  1.      alifátski  -a -o prid. (ȃ) kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine ♪
  2.      alikvóten  tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine ◊ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom ♪
  3.      alimentácija  -e ž (á) knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo ♪
  4.      alimênti  tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente ♪
  5.      alkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske ♪
  6.      alkáličen  -čna -o prid. (á) kem. alkalen: alkalična raztopina / alkalična reakcija ♪
  7.      alkálijski  -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin ♪
  8.      alkalimetríja  -e ž (ȋ) kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin ♪
  9.      alkalizácija  -e ž (á) kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine ♪
  10.      alkalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) kem. narediti kaj alkalno: alkalizirati raztopino ♪
  11.      alkálnost  -i ž (ȃ) kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga; stopnja alkalnosti ♪
  12.      alkimíja  -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja ♪
  13.      alkohól  -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
  14.      alkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje ♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija ♪
  15.      alkohólik  -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike ♪
  16.      alkoholizíranost  -i ž (ȋ) stanje alkoholiziranega človeka: nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika; stopnja alkoholiziranosti ♪
  17.      álkotést  -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen ♪
  18.      alkóven  -vna m (ọ̑) knjiž., redko alkova: postelja stoji v alkovnu ♪
  19.      alkóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od alkova: alkovni zastori ♪
  20.      álma máter  álme máter ž, tudi neskl. (ȃ-ā) vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater ♪
  21.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje ♪
  22.      àlógičnost  -i ž (ȁ-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost ♪
  23.      alója  in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami ♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline ♪
  24.      alojzijevíščnik  -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik ♪
  25.      alopatíja  -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni ♪

   4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA