Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (3.926-3.950)


  1.      zastópanec  -nca m (ọ̄) kdor je zastopan: zastopnik in zastopanec ♪
  2.      zastópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od zastopati: sprejeti zastopanje na slovesnosti / zastopanje tujih podjetij; pogodba o zastopanju / odvetniško zastopanje; trgovinsko zastopanje ♪
  3.      zastópanost  -i ž (ọ̄) dejstvo, da je kdo zastopan: zastopanost delavcev, študentov v odboru / slaba zastopanost organizacije na kongresu ♪
  4.      zastópati  -am nedov. (ọ̄) 1. biti, nastopati kje a) za koga, v imenu koga: zastopati društvo, očeta na slovesnosti / zastopati v skupščini narodno manjšino b) kot član, pripadnik česa: našo državo zastopa na tekmovanju deset tekmovalcev c) skrbeč, prizadevajoč si za kaj: zastopati koristi, pravice koga / zastopati zakon 2. opravljati pravne posle za drugega: direktor zastopa banko; že tri leta zastopa več tujih podjetij / zastopati koga pred sodiščem / pravno zastopati koga 3. biti povezan s čim in si prizadevati, zlasti z govorjenjem, za veljavo, uveljavitev tega: zastopati kako mnenje, publ. stališče; razpravljavci zastopajo različne nazore, teze / zastopam mnenje, da je gradnja nepotrebna ♦ jur. obtožnico zastopa javni tožilec zastópan -a -o 1. deležnik od zastopati: sklepanje pogodb med kupci in zastopano delovno organizacijo 2. v povedni rabi biti upoštevan, navzoč: najbolj je zastopana rdeča barva; materinščina ni bila zastopana / publ. te kamnine so v gorovju zastopane na več mestih so, se najdejo ♪
  5.      zastópen  -pna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal 2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom zastópno prisl.: zastopno govoriti ♪
  6.      zastopícati  -am dov. (ȋ) narediti majhne, kratke korake: nemirno zastopicati / zastopicati na mestu // s takimi koraki iti, stopiti: zastopicati k pogradu ♪
  7.      zastopíti 1 in zastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) nižje pog. razumeti, dojeti: ne more govoriti, zastopi pa vse / tiho bodi, saj nič ne zastopiš / tako bo in nič drugače, zastopiš zastopíti se in zastópiti se razumeti se: lahko je zadovoljna, da se tako zastopita / on se na nič ne zastopi ♪
  8.      zastopíti 2 in zastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj: hoteli so naprej, pa jim je tujec zastopil pot ♪
  9.      zastópnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zastopnik: sestanka se je udeležila kot zastopnica društva / ta stranka je zastopnica ljudstva / direktorica je zastopnica podjetja / ta pisateljica je najvidnejša zastopnica nove smeri / ekspr. užalil je zastopnice ženskega spola ženske ♪
  10.      zastópnik  -a m (ọ̑) 1. kdor koga ali kaj zastopa: prireditve so se udeležili tudi zastopniki društev / študenti izvolijo v svet svojega zastopnika / zastopniki naše države se tekmovanja niso udeležili / zastopnik koristi, pravic koga / zastopnik podjetja je podpisal pogodbo / generalni, trgovinski, zavarovalni zastopnik / zastopnik zakona pravobranilec, tožilec / zastopniki naprednih idej, nove teorije ♦ jur. pogodbeni, zakoniti zastopnik; zastopnik obtožnice 2. publ. kdor s svojimi lastnostmi, značilnostmi nazorno, neposredno kaže kaj splošnega: on je zastopnik posebne vrste ljudi / ta pesnik je tipičen zastopnik romantike ♪
  11.      zastópniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zastopnike: zastopniška vloga / zastopniška pogodba / razvijanje zastopniške mreže / zastopniška podjetja / volitve zastopniških organov ♪
  12.      zastópništvo  -a s (ọ̑) zastopstvo: prevzeti zastopništvo / trgovsko zastopništvo / poslati na kongres zastopništvo ♪
  13.      zastópnost  -i ž (ọ́) 1. star. razumnost, razum: on je brez vsake zastopnosti / v šoli je dobil nekaj zastopnosti 2. zastar. razumevanje: zahvaliti se komu za zastopnost / živeti s kom v lepi zastopnosti slogi ♪
  14.      zastópstvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge: opustiti, prevzeti zastopstvo; zaslužek od zastopstva / generalno zastopstvo; zastopstvo za šampanjec 2. poslovna enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, ki opravlja pravne posle za drugega: ukiniti, ustanoviti zastopstvo / delati v trgovinskem, zavarovalniškem zastopstvu 3. dejstvo, da se kdo zastopa sploh: spremeniti načela zastopstva / sorazmerno zastopstvo društev v odboru 4. skupina, skupnost, ki zastopa koga: določiti, voliti zastopstvo / star. obrtna zbornica je zastopstvo obrtništva // zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji zastop: mestno, okrajno zastopstvo ♪
  15.      zástor  -ôra tudi -a m (á ó; á) 1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja zastor izraža, da se zastor spusti 2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso // ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves 3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor ● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je ♪
  16.      zastórček  in zástorček -čka m (ọ̑; á) manjšalnica od zastor: zastorček lutkovnega odra / spustiti zastorček na oknih ♪
  17.      zastórec  in zástorec -rca m (ọ̑; á) star. zastorček: spustiti zastorec / okna z zastorci ♪
  18.      zastórnica  in zástornica -e ž (ọ̑; á) knjiž. karnisa: pritrditi zavese na zastornico ♪
  19.      zastŕtost  -i ž (ȓ) knjiž. 1. stanje zastrtega: zastrtost luči / zastrtost oči 2. ekspr. prikritost, nejasnost: zastrtost temeljne ideje ♪
  20.      zašpotováti  -újem tudi zašpótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) star. zasmehovati: zašpotovali so ga in tepli ♪
  21.      zaštorkljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. iti z nerodnimi, okornimi koraki: zaštorkljal je po stopnišču // nerodno, okorno stopiti: sem in tja je zaštorkljal ♪
  22.      zató  prisl. (ọ̑) I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila: tu raste trta in pridelujejo vino. Najbrž so ljudje zato tako dobre volje; imel je velika pooblastila, a zato še ne bi smel tako samovoljno odločati; upali so, da bo obnova hitro napredovala in da bo zato potrebna le kratkotrajna pomoč / termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga // izraža utemeljitev, vzrok dejanja, kot ga določa odvisni stavek: molčijo zato, ker se bojijo; vse to je vzdržal zato, ker je bil mlad; nista se smejala zato, ker bi se jima zdela stvar smešna, ampak zato, ker se nista mogla zresniti / zakaj si tako bled? To je zato, ker živim v mestu 2. izraža namen dejanja, znan iz predhodnega besedila: rad bi se srečal z dekletom in samo zato je šel v kino; ne morete jih videti. Škoda, prav zato sem prišel / ekspr. bi vas smel nekaj vprašati? Kar daj, (saj) zato smo pa tukaj // izraža namen dejanja, kot ga določa odvisni stavek: opombe so dodali zato, da bi bila knjiga bolj zanimiva; prišli so (zato), da bi mu pomagali / zakaj ste ga poslali v tujino? Zato, da bi se naučil jezikov 3. izraža ozir, zadržek, znan iz predhodnega besedila, ki ne vpliva na dejanje: nič hudega, če ta jed ni izdatna, je pa zato bolj zdrava / če ta teorija ni všeč strokovnjakom, je pa zato bolj sprejemljiva za politike; če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten II. v vezniški rabi 1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja: bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti; ne razumete jih, zato se jezite; grdo so ravnali z njimi, zato so se uprli / ne ve, kaj je ljubezen. Zato je trd in neusmiljen / elipt. sadje je lepo zrelo, zato tudi dobro 2. v protivnem priredju, navadno v zvezi zato pa za izražanje dopolnjevanja z nepričakovano trditvijo, nadomeščanja: mi smo že pozabili na to zadevo, zato pa se sosedje še vedno ukvarjajo z njo; ta proces ne bo kratkotrajen ne lahek, zato pa je zgodovinsko neizogiben; res je težko, zato pa še ni treba obupati / piše malo, zato pa dobro 3. v vzročnih odvisnih stavkih, v zvezi zato ker za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem stavku: to pismo je pomembno, zato ker avtor v njem opredeljuje svoj odnos do sveta; vodili so ga za roko, (zato) ker ni skoraj nič videl / elipt. zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan 4. v namernih odvisnih stavkih, v zvezi zato da za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: sedel je, (zato) da bi se odpočil; položili so asfalt, zato da bi bila cesta trpežnejša / elipt. zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha ● ekspr. zakaj se pa jezite? Zato ali Zato ker se izraža zavrnitev, nepripravljenost povedati vzrok; ekspr. kaj zato ali nič zato, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. razreda nisem izdelal, pa kaj zato izraža omalovaževanje; ekspr. motor se je pokvaril, pa nič zato izraža neprizadetost; ekspr. uro sem izgubil. Nič zato izraža sprijaznjenje s čim; ekspr. tvoja mati je, pa tako govoriš z njo. Ravno zato ali Zato pa izraža ugovor, zavrnitev; ekspr. to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato pa izraža podkrepitev trditve; sam.: odgovoril mu je samo z zato; na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z enim samim zato nanj je mogočih več odgovorov; vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog ♪
  23.      zatočíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se kdo zateče: iskati, najti zatočišče / gozdovi so bili njihovo zatočišče; sosedova hiša je bila zatočišče za vse brezdomce / zatočišče si je poiskal pri znancih / ekspr.: narava je zatočišče pesnikov; park je bil zatočišče zaljubljencev / knjiž. zaprositi za politično zatočišče za azil ♪
  24.      zatočíti  -ím dov., zatóčil (ȋ í) star. zakotaliti, zavaliti: zatočiti kolo, obroč; zatočiti sod po bregu; steklenica se je zatočila proti vratom; kovanec se je zatočil pod omaro zatočèn -êna -o: v luknjico zatočena kroglica ♪
  25.      zatóčkati  -am dov. (ọ̑) teh. s točkalom označiti točke na površini kovine: zatočkati mesta za luknje ♪

   3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA