Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (3.876-3.900)



  1.      vk  vka m ( ọ́) 1. glagolnik od vtočiti, vtekati: odprtina za vtok vode 2. kraj, prostor, kjer kaj vteka: merjenje količine vode pri vtokih in iztokih ♦ strojn. turbinski vtok
  2.      vlči  vlčem [o] dov., vlci vlcite in vtolcíte; vlkel vlkla (ọ́) 1. s tolčenjem narediti v kaj: vtolči napis v skalo; s kladivom vtolči znamenje v kamen 2. s tolčenjem spraviti v kaj: vtolči kremo s prsti v kožo
  3.      vtovárjanje  -a s (á) glagolnik od vtovarjati: vtovarjanje sadja in zelenjave
  4.      vtovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovarjati zaboje v vagon / vtovarjati sol na ladjo natovarjati
  5.      vtovóriti  -im tudi vtovoríti -ím dov., vtovóril (ọ̄ ọ̑; í) spraviti tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovoriti blago v čoln / vtovoriti cement na ladjo natovoriti
  6.      vtoževáti  -újem nedov.) žarg., jur. s tožbo zahtevati: vtoževati razvezo zakona
  7.      vulgarizátor  -ja m () knjiž. kdor obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarizator psihologije; popularizator in vulgarizator
  8.      vulgarizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na vulgarizatorje ali vulgariziranje: vulgarizatorski nazori / vulgarizatorska dela
  9.      vzpétost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost vzpetega: strma vzpetost pobočja 2. knjiž. vzpetina: iz ravnine se dvigajo osamljene vzpetosti
  10.      vzčen  -čna -o prid. (ọ̑) zastar. vzhoden: vztočna obala jezera / vztočni jeziki orientalski; vztočni obrazi vzhodnjaški
  11.      vzk  vzka m ( ọ́) zastar. vzhod: iti proti vztoku / Daljni vztok
  12.      vživétost  -i ž (ẹ̑) stanje vživetega: njegova vživetost je presenetljiva; vživetost v novo okolje / vživetost v delo
  13.      zabetonírati  -am dov. () 1. prekriti, zapolniti z betonom: zabetonirati poti med gredicami; zabetonirati razpoke / zabetonirati temelje 2. narediti stene, tla česa z betonom: zabetonirati gnojnično jamo; zabetonirati vodnjak 3. prekriti, obdati z betonom, da je trdno nameščeno: zabetonirati cevi 4. z betonom, betonsko pregrado zapreti, zadelati: zabetonirati izhod / zabetonirati rov / zabetonirati radioaktivne odpadke v jamo 5. pri betoniranju dati v kaj kot njegov sestavni del: v steno so zabetonirali cele skale 6. publ. narediti kaj trdno, nespremenljivo: zabetonirati svoja stališča ● publ. zabetonirati obdelovalne površine pozidati zabetoníran -a -o: stebri so že zabetonirani
  14.      zabítost  -i ž () slabš. omejenost, neumnost: jeziti se zaradi njegove zabitosti
  15.      začrtováti  -újem nedov.) 1. s črto, črtami delati: začrtovati kroge 2. s črto, črtami označevati: začrtovati, kje naj se hlodi razžagajo 3. publ. določati, oblikovati: program društva že dolgo začrtujejo začrtováti se ekspr. kazati se v obrisih: na obzorju se začrtujejo gore
  16.      zadétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zadetega: psihološka zadetost oseb v drami
  17.      zadostováti  -újem nedov.) biti v skladu s pričakovano, zahtevano, potrebno količino, mero: zaloge zadostujejo, hrane ne bo treba dokupovati // biti v skladu s pričakovanim, zahtevanim, potrebnim sploh: to pojasnilo mi zadostuje, zdaj vse razumem; običajna pisava ne zadostuje za pisanje po hitrem nareku / zadostovati samemu sebi ● knjiž. tudi on ne zadostuje idealu ne ustreza; knjiž. zadostovati zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim zadostujóč -a -e: sebi zadostujoča količina
  18.      zadŕtost  -i ž () slabš. trdovratnost, zagrizenost: njegova zadrtost je odbijajoča / birokratska, ideološka zadrtost
  19.      zagostoléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. zažvrgoleti, zapeti: ptiči so zagostoleli; zagostolel je kakor škrjanček 2. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: dekletce je nekaj zagostolelo in steklo stran / kako lepo, je zagostolela
  20.      zagotovílo  -a s (í) 1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zagotovilo, da je še vsega dovolj, jih je pomirilo; njegovim zagotovilom ne verjamem; pisno, ustno zagotovilo / dobiti zagotovilo, da bodo dela končana do roka 2. v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zagotovilo, da bo denar vrnjen / znak svetovno znane tovarne je zagotovilo za kakovost izdelka / ustavna zagotovila z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine
  21.      zagotovítev  -tve ž () glagolnik od zagotoviti: zagotovitev ugodnejših pogojev za življenje / zagotovitev surovin za industrijo / kljub obljubam in zagotovitvam niso storili ničesar
  22.      zagotovíti  -ím dov., zagovil ( í) 1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: zagotoviti komu denar, hrano; zagotoviti strokovnjake za gradnjo; zagotoviti si dovoljenje, vstopnico / zagotoviti komu izobrazbo, zaposlitev // narediti, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: zagotoviti komu prehod, vpliv; publ. z zmago so si zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi 2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem narediti, povzročiti, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: denar je zagotovil ustanovi nemoteno delovanje; gospodarska in politična moč zagotovi samostojnost 3. izjaviti, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zdravnik je zagotovil, da bolezen ni nevarna; zagotovil ji je, da se kmalu vrnejo / ekspr., kot podkrepitev slabo se bo končalo, to ti lahko zagotovim ● star. zagotoviti se za stara leta preskrbeti si, kar je potrebno zagotovljèn -êna -o: zagotovljeni dohodki; z ustavo zagotovljene pravice
  23.      zagovo  in za govo prisl. (ọ́) (prav) gotovo a) nav. ekspr.: takemu delu zagotovo ne bo kos; koga bo danes doletela sreča? Nekoga zagotovo / v povedni rabi zagotovo je, da bodo nekoč mladi prevzeli položaje in dolžnosti / to bom zagotovo končal do jutri; počakaj ga pred vrati, zagotovo pride b) v medmetni rabi: vrnila vam bo z obrestmi, zagotovo; jih boste pripeljali jutri? Da, zagotovo
  24.      zagrétost  -i ž (ẹ̑) ekspr. navdušenost: njegova zagretost za šport / lotiti se dela z veliko zagretostjo // razvnetost: zagretost razpravljavcev se je počasi polegla / čustvena zagretost
  25.      zaklétost  -i ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju stanje zakletega: rešiti kraljeviča iz zakletosti; zakletost gradu ● knjiž., redko težko je razumeti njegovo zakletost v zemljo preveliko navezanost nanjo

   3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA