Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (3.676-3.700)



  1.      típp  in típ p prid. neskl. (-) pog. izvrsten, odličen: ona je tiptop pevka / krpa je tiptop // prvovrsten, brezhiben: postrežba je bila tiptop; kupuje samo tiptop blago; prisl.: imeli smo se tiptop
  2.      tistočásen  -sna -o prid. (á) knjiž. takraten: iz tega dela spoznamo mišljenje tistočasnih ljudi
  3.      tistodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: tistodobna miselnost
  4.      titoízem  -zma m () politična smer v Jugoslaviji po letu 1948, imenovana po Titu
  5.      tovec  -vca m () pristaš titoizma: bil je navdušen titovec
  6.      tovka  -e ž () med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 podolgovata partizanska kapa brez ščitka, imenovana po Titu: na glavi je imel titovko / titovka s peterokrako zvezdo
  7.      tovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Tita: titovska politika / titovska doba
  8.      trajekrija  -e ž (ọ̑) 1. fiz. krivulja, ki jo opiše telo pri gibanju, tir: izračunati hitrost in trajektorijo poleta; leteti po trajektoriji; trajektorija izstrelka, rakete 2. geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica: pravokotna trajektorija
  9.      tráktor  -ja m (á) motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu: voziti traktor; sesti na traktor; orati s traktorjem; traktor s prikolico / traktor goseničar ♦ teh. enoosni, dvoosni traktor
  10.      traktoríst  -a m () voznik traktorja: traktorist je povzročil prometno nezgodo / narediti izpit za traktorista / poklicni traktorist
  11.      traktorístka  -e ž () ženska oblika od traktorist: mlada traktoristka
  12.      traktorizácija  -e ž (á) knjiž. uvajanje traktorjev pri opravljanju kakih del: pospeševati traktorizacijo / traktorizacija kmetij opremljanje s traktorji
  13.      tráktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na traktor: traktorski plug, priključek; traktorska prikolica / traktorski park / traktorsko oranje ♦ agr. traktorski okopalnik, sadilnik
  14.      transformátor  -ja m () 1. elektr. naprava iz železnega jedra in navitja za spreminjanje izmenične napetosti: priključiti transformator; jedro, navitje transformatorja / merilni transformator za napajanje merilnih instrumentov, relejev; oljni transformator katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; regulacijski transformator za reguliranje napetosti v transformatorskih postajah; suhi transformator katerega navitje in jedro nista v hladilni tekočini; trifazni, varilni, visokonapetostni transformator; pren., knjiž. srce je transformator doživetij 2. elektr. transformatorska postaja: zgradba za transformator 3. zgradba s transformatorsko postajo: pri transformatorju zavijte levo
  15.      transformátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na transformator: transformatorsko jedro / transformatorsko olje / transformatorska postaja
  16.      transistor  ipd. gl. tranzistor ipd.
  17.      tranzístor  tudi transístor -ja m () 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor
  18.      tranzistorírati  tudi transistorírati -am dov. in nedov. () elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorirati napravo tranzistoríran tudi transistoríran -a -o: tranzistoriran radijski sprejemnik
  19.      tranzistorizírati  tudi transistorizírati -am dov. in nedov. () elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorizirati signalne naprave tranzistorizíran tudi transistorizíran -a -o: tranzistoriziran aparat
  20.      tranzístorski  tudi transístorski -a -o prid. () nanašajoč se na tranzistor: tranzistorski deli / tranzistorska naprava ♦ rad. tranzistorski sprejemnik
  21.      tranziren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. prehoden, začasen: tranzitorni bolezenski pojavi; tranzitoren in definitiven
  22.      trapístovski  -a -o prid. () nanašajoč se na trapiste: trapistovski menih ◊ gastr. trapistovski sir poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu
  23.      travmatologíja  -e ž () 1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija 2. žarg., med. travmatološki oddelek v bolnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo
  24.      travmatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na travmatologijo: travmatološki učbenik / travmatološki oddelek
  25.      trecénto  -a [treč-] m (ẹ̑) knjiž. italijanska umetnost 14. stoletja, zlasti slikarstvo, 14. stoletje: slikarski dosežki trecenta

   3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA