Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (3.526-3.550)
- svetovljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od svetovljan ♪
- svetovljánski -a -o prid. (ȃ) ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: svetovljanski človek; bila je svetovljanska dama // ki vsebuje, izraža tako razgledanost in uglajenost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje / svetovljanska poezija / svetovljansko letovišče, mesto / priredili so mu svetovljanski sprejem razkošen svetovljánsko prisl.: svetovljansko živeti ♪
- svetovljánstvo -a s (ȃ) široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost: njegovo svetovljanstvo se kaže tudi v pesmih; v svoje okolje prinaša nekaj demokratičnega svetovljanstva / nacionalizem in svetovljanstvo kozmopolitizem ♪
- svetovnják -a m (á) 1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki ♪
- svetovnjáški -a -o prid. (á) star. svetovljanski: svetovnjaški ljudje / svetovnjaško vedenje, življenje ♪
- svetóvnonazóren -rna -o prid. (ọ̄-ọ̑) star. svetovnonazorski: svetovnonazorna opredeljenost; svetovnonazorna nasprotja svetóvnonazórno prisl.: bili so svetovnonazorno in politično razcepljeni ♪
- svetóvnonazórski -a -o prid. (ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na svetovni nazor: svetovnonazorska opredelitev, pripadnost; svetovnonazorske razlike; to je svetovnonazorsko vprašanje / boj je bil političen, ne svetovnonazorski svetóvnonazórsko prisl.: svetovnonazorsko opredeljen pesnik ♪
- svetóvnopolítičen -čna -o prid. (ọ̄-í) nanašajoč se na svetovno politiko: svetovnopolitični položaj / ta dogodek ima velik svetovnopolitični pomen ♪
- svetóvnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost svetovnega: svetovnost te organizacije; svetovnost kakega pojava / svetovnost pesnikovega genija ♪
- svetóvnozgodovínski -a -o prid. (ọ̄-ȋ) nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces; ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov ♪
- svetozòr -ôra m (ȍ ó) zastar. 1. svetovni nazor: v delu se odraža pisateljev svetozor 2. razgled, panorama: pred njimi se je odprl lep svetozor ♪
- svetožálen -lna -o prid. (ȃ) svetobolen: svetožalno razpoloženje v pesmih / svetožalni verzi ♪
- svetožálje -a s (ȃ) svetobolje: Stritarjevo svetožalje ♪
- svitoglàv -áva m (ȁ á) min., v zvezah: rjavi svitoglav rudnina vlaknati železov hidroksid; rusi svitoglav rudnina vlaknati hematit z gladko površino ♪
- šató -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja; šodo: narediti šato ♪
- ščitoglávec -vca m (ȃ) nav. mn., pal. izumrle dvoživke s ploščatim oklepom na glavi, Stegocephala ♪
- ščitonósec -sca m (ọ̑) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: vojvodov ščitonosec ♪
- ščitonóša -e tudi -a m (ọ̄) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: biti ščitonoša ♪
- ščítovka -e ž (ȋ) vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior ♪
- šentováti -újem nedov. (á ȗ) star. preklinjati z besedo šent: za vsako malenkost je šentoval ♪
- šepétoma prisl. (ẹ̑) knjiž. šepetaje, šepetajoč: šepetoma govoriti ♪
- šesterostòp -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb: postaviti se v šesterostope ♪
- šesterostópen -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz ♪
- šéstodstóten -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ki znaša šest odstotkov kake celote: šestodstotne obresti / šestodstotno povečanje proizvodnje ♪
- šestojánuarski tudi šestojanuárski -a -o prid. (ȃ; ȃ) zgod., v zvezi šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929: uvedba šestojanuarske diktature ♪
3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626