Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (3.476-3.500)
- súperavtomátski -a -o prid. (ȗ-ȃ) pri katerem je avtomatsko delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatski pralni stroj; superavtomatska ura ♪
- supozitórij -a m (ọ́) med. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko; svečka ♪
- svatoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) svat: vriskanje veselih svatovalcev ♪
- svatoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke ♪
- svatovánje -a s (ȃ) glagolnik od svatovati: svatovanje je trajalo pozno v noč ♪
- svatováti -újem nedov. (á ȗ) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj ♪
- svátovec -vca m (á) zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev ♪
- svátovka -e ž (á) ženska oblika od svatovec: svatovci in svatovke ♪
- svátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na svate: svatovski sprevod; svatovsko vriskanje / svatovska pesem; svatovska pojedina svátovsko prisl.: svatovsko oblečen ♪
- svátovščina -e ž (á) star. svatba: narediti svatovščino; iti, povabiti na svatovščino; starešina na svatovščini ♪
- sveto... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na svet, zemlja: svetobežen, svetomrznost, svetožalje ♪
- sveto... 2 prvi del zloženk nanašajoč se na svet prid.: svetogorski, svetopisemski, svetoskrunstvo ♪
- svetobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki nima, ne želi imeti stikov s svetom, z ljudmi: svetobežni ljudje / svetobežna miselnost / svetobežno življenje ♪
- svetobéžnost -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost svetobežnega: zanj je značilna svetobežnost / sentimentalna svetobežnost ♪
- svetobólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetobolje: svetobolni estet; svetobolno razpoloženje / svetobolna ljubezen do človeštva ♪
- svetobólje -a s (ọ̑) nazor, ki izraža bolečino, žalost zaradi neskladja med idealom in resničnostjo, hotenjem in dosegljivostjo tega: svetobolje v Stritarjevih delih / predajati se mladostniškemu svetobolju ♪
- svetohlínec -nca m (ȋ) slabš. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: razkrinkati svetohlinca; prebrisan svetohlinec ♪
- svetohlíniti -im nedov. (í ȋ) slabš. kazati se, delati se poštenega, pobožnega: ni ti treba svetohliniti in se sprenevedati ♪
- svetohlínka -e ž (ȋ) slabš. ženska, ki se kaže, se dela pošteno, pobožno: postala je prava svetohlinka ♪
- svetohlínski -a -o prid. (ȋ) slabš. ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega: svetohlinski človek; postala je svetohlinska in hinavska / svetohlinski obraz / svetohlinsko vedenje svetohlínsko prisl.: svetohlinsko govoriti ♪
- svetohlínstvo -a s (ȋ) slabš. vedenje ali govorjenje človeka, ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega: svetohlinstvo in licemerstvo ♪
- svetoivánski -a -o prid. (ȃ) nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik Janeza Krstnika 24. junija: svetoivanski običaji ♪
- svetoléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki ♪
- svetomŕzen -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala ♪
- svetonôčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na sveto noč: svetonočna maša / svetonočne pesmi božične pesmi ♪
3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576