Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (3.226-3.250)


  1.      sterilizátor  -ja m (ȃ) med. priprava za steriliziranje: dati kirurške instrumente, obveze v sterilizator / sterilizator na vroč zrak; sterilizator za mleko ♪
  2.      stetoskóp  tudi stetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za preiskovanje organov s poslušanjem, (zdravniška) slušalka: pritisniti stetoskop na prsi; osluškovati pljuča, srce s stetoskopom; zdravnik s stetoskopom okoli vratu ♪
  3.      stimulátor  -ja m (ȃ) knjiž. spodbujevalec, pobudnik: stimulator za znanstvenoraziskovalno delo / kritičen pogovor je bil močen stimulator za uprizarjanje kvalitetnih odrskih del močna spodbuda ♦ med. stimulator za srce spodbujevalnik za srce ♪
  4.      stó  stôtih štev. (ọ̑ ó) 1. izraža število sto [100] a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star. obresti so pet od sto pet odstotkov; bankovci po sto b) v prilastkovi rabi: zbralo se je več sto ljudi; igrišče je dolgo kakih sto metrov; na sto tisoč prebivalcev jih je umrlo za to boleznijo tristo; članek naj obsega do sto vrstic / po stotih nastopih je prenehal tekmovati; tudi neskl.: v zadnjih sto(tih) letih se je marsikaj spremenilo; rodil se je na današnji dan pred sto(timi) leti / pohod sto(tih) žensk na Triglav // neskl. izraža številko sto: stanuje na Titovi 100; pet ulomljeno s sto 2. ekspr. izraža nedoločeno veliko količino: namesto njega lahko dobimo sto boljših; ni čudno, da je suh, ko pa ima sto težav / preden greš na pot, imaš sto in sto opravkov; sto in stokrat sem ti že povedal dostikrat; sto let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma; star. v stotniji je poldrugi sto mož sto petdeset mož; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo popolnoma sem prepričan; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo, močno ◊ ekon. indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov; geom. iztegnjeni kot meri sto osemdeset stopinj 180° ♪
  5.      sto...  ali stó... in sto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število sto: stodinarski, stoglav, stokraten, stoletje, stoletnik ♪
  6.      stóa  -e ž (ọ̑) 1. um., v stari Grčiji odprta dvorana, hodnik s stebri: zbiranje Zenonovih učencev v stoi 2. filoz. stoicizem: predstavnik grške, rimske stoe ♪
  7.      stóbárven  -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči ♪
  8.      stočíšče  -a s (í) zastar. kraj, prostor, kjer se kaj steka; stečišče: stočišče rek / mesto leži ob stočišču pomembnih prometnih poti ♪
  9.      stočíti  stóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem spraviti skupaj: stočiti ostanke vina v en sodček; prim. iztočiti ♪
  10.      stočíti  -ím dov., stóčil (ȋ í) nar. skotaliti: stočiti kamen; stočiti se po bregu ♪
  11.      stóčje  -a s (ọ̑) zastar. sotočje, stečišče: ob stočju rek je zrastlo naselje ♪
  12.      stódínarski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima vrednost stotih dinarjev: stodinarski bankovec ♪
  13.      stoênka  -e ž (ē) pog. tip srednje velikega osebnega avtomobila znamke Fiat: nesrečo je povzročil voznik stoenke ♪
  14.      stóg  -a m (ọ̑) 1. visoka stožčasta kopa, kopica zlasti sena, slame: delati stoge; zložiti snopje v stog; stog sena // debelejši kol na sredi kope, kopice: na poljih so stali prazni stogi 2. nar. gorenjsko kozolec: vihar je prevrnil stog; dajati seno v stog ♪
  15.      stógla  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. jermen za zavezovanje čevljev: rahljati, vezati stogle na čevljih / čevlji na stogle ♪
  16.      stóglásen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) ekspr. mnogoglasen: vpitje se je mešalo s stoglasnim truščem; stoglasno petje ptičev ♪
  17.      stóglàv  in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi ♪
  18.      stogotíti  -ím tudi stogôtiti -im dov., stogótil tudi stogôtil (ȋ í; ō ȏ) raztogotiti: fantov molk ga je še bolj stogotil; stogotil se je in udaril s pestjo po mizi ♪
  19.      stogóvje  -a s (ọ̑) več stogov, stogi: imeti slamo v stogovju ♪
  20.      stoicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravo: stoicizem spada k antičnim materialističnim filozofijam; proučevati stoicizem 2. knjiž. mirnost, ravnodušnost: občudovali so njen stoicizem ♪
  21.      stóičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren ♪
  22.      stóičnost  -i ž (ọ́) knjiž. mirnost, ravnodušnost: vse njegovo ravnanje je kazalo veliko stoičnost ♪
  23.      stóik  -a m (ọ́) 1. pristaš stoicizma: grški in rimski stoiki; osnovno načelo stoikov; epikurejci in stoiki 2. knjiž. miren, ravnodušen človek: občudovali so ga, ker je bil velik stoik ♪
  24.      stóiški  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na stoike: izpovedovati stoiške nazore / stoiška filozofija ♪
  25.      stój  -te medm. (ọ̄ ọ̑) 1. izraža zahtevo po prenehanju premikanja: stoj, kam se ti pa tako mudi / klic vprežni živini stoj ♦ voj. četa, stoj izraža povelje za prenehanje korakanja 2. izraža zahtevo po premisleku: stojte, saj še nisem vsega povedal; sam.: železniški signal kaže stoj; prim. stati stojim ♪

   3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA