Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (3.201-3.225)
- sprijétost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost sprijetega: sprijetost las ♦ petr. trdna sprijetost konglomerata ♪
- sprotolétje -a s (ẹ̑) nar. vzhodno pomlad: bliža se sprotoletje ♪
- spŕtost -i ž (ȓ) stanje sprtega človeka: njuna sprtost že dolgo traja ♪
- srborítost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro razjezi, stepe: znan je po svoji srboritosti ♪
- sŕčastolísten -tna -o prid. (r̄-ȋ) ki ima srčaste liste: srčastolistna rastlina ♦ bot. srčastolistna mračica ♪
- srdítost -i ž (ȋ) velika stopnja jeze: srditost ga je minila; izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost // ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja ♪
- sredotóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki teče v sredini: sredotočna voda 2. združevalen: delovanje sredotočnih sil v svetu ♪
- sredotóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko osredotočati: sredotočil je oblast v svojih rokah ♪
- sredotóčje -a s (ọ̑) knjiž. središče, center: ta kraj je bil sredotočje njihovega gibanja ♪
- srobotovína -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotovina prerašča staro zidovje ♪
- stabilizátor -ja m (ȃ) teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah: stabilizator preprečuje nagibanje avtomobila v ovinku; ladijski stabilizator; stabilizator letala ♦ elektr. stabilizator naprava, ki vzdržuje stalno vrednost kake električne veličine; napetostni stabilizator; kem. stabilizator snov, ki prepreči ali upočasni razpadanje kake druge snovi ♪
- stabilizátorski -a -o prid. (ȃ) stabilizacijski: stabilizatorske naprave na ladji / stabilizatorska prizadevanja ♪
- staccáto [-aka-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato staccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika ♪
- stároegíptovski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na Egipt do konca 4. stoletja pred našim štetjem: staroegiptovski templji / staroegiptovsko pravo ♪
- stárokatoličàn in stárokatoličán -ána m (ȃ-ȁ ȃ-á; ȃ-ȃ) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani ♪
- stárokatólik -a m (ȃ-ọ̑) starokatoličan ♪
- stárokatóliški -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti ♪
- stasítost -i ž (ȋ) knjiž. postavnost: občudovali so mladeničevo stasitost ♪
- statolít -a m (ȋ) nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki ♪
- státor -ja m (ȃ) strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem ne vrti: stator generatorja, motorja; magnetno polje statorja; rotor in stator ♪
- státorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stator: statorski okrov; statorsko navitje / statorske lopatice kompresorja, turbine vodilne in smerne lopatice ♪
- sténtorski -a -o prid. (ẹ̄) knjiž., navadno v zvezi z glas zelo močen, grmeč: s stentorskim glasom je klical imena študentov ♪
- stêreofotografíja -e ž (ȇ-ȋ) fot. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem stereoskopskih posnetkov: razvoj stereofotografije ♪
- stêreofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo ♪
- stêreomagnetofón -a m (ȇ-ọ̑) stereofonski magnetofon: predvajati glasbo s stereomagnetofonom ♪
3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301