Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (3.101-3.125)



  1.      savnat  -a -o prid. (ọ̑) redko satast: satovnata zgradba celice
  2.      savnica  -e ž (ọ̑) igr. uganka, pri kateri se besede vpisujejo okrog številk v lik, ki je po obliki podoben čebeljemu satu: rešiti satovnico
  3.      satovnják  -a m (á) redko satnik: vzeti satovnjake iz panja
  4.      sedemnájststo  in sédemnajststo [dǝm] štev. neskl. (á; ẹ̄) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč sedemsto [1700]: Linhart se je rodil leta sedemnajststo šestinpetdeset
  5.      sédemsto  [dǝm] štev. neskl., stil. sédemsto sédemstotih (ẹ́) izraža število ali številko sedemsto [700]: kraj je oddaljen sedemsto kilometrov; pred sedemsto leti
  6.      séktor  -ja m (ẹ́) 1. predel, del: razdeliti ozemlje na sektorje; severni sektor mesta / odkopni sektor ♦ geom. krogelni sektor krogelni izsek; voj. sektor del zemljišča na bojišču ali v zaledju, na katerem deluje določena vojaška enota 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja
  7.      séktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sektor: sektorska razdelitev / sektorski poligon / zbrali so se v sektorski pisarni
  8.      seléktor  -ja m (ẹ́) kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor // šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor jugoslovanske nogometne reprezentance ◊ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena
  9.      seléktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na selektorje ali selekcijo: selektorsko delo / selektorska komisija
  10.      sélfáktor  -ja m (ẹ̑-á) tekst. predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: selfaktorje zamenjujejo s popolnejšimi prstančnimi stroji
  11.      semitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za semitske jezike in kulturo
  12.      senátor  -ja m () 1. v nekaterih državah član zgornjega doma parlamenta: postati senator 2. pri starih Rimljanih član državnega zbora
  13.      senátorka  -e ž () ženska oblika od senator: kandidirala je za senatorko
  14.      senátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto
  15.      senzibilizátor  -ja m () fot. barvilo, dodano emulziji za povečanje občutljivosti filma za določeni del barvnega spektra
  16.      sénzomoričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks ♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken
  17.      separátor  -ja m () teh. naprava za odstranjevanje primesi, izločevalec: kupiti nov separator / oljni separator; separator za med ♦ agr. separator za mleko posnemalnik
  18.      sêrvomótor  in sêrvomor -ja m (-ọ̑; -ọ̑) strojn. del servomehanizma, ki opravlja za krmiljenje ali regulacijo potrebno delo
  19.      sesj  -ôja [sǝs in ses] m ( ó) gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst
  20.      sesp  -ópa [sǝs in ses] m ( ọ́) 1. glagolnik od sestopiti: pri sestopu so se ponesrečili trije alpinisti; vzpon in sestop / sestop z lestve 2. kraj, prostor, kjer se da s česa priti: sestop je dobro označen; sestop je po grebenu; peščen, strm sestop 3. šport. primaknitev enega telovadca k drugemu tako, da stojita vštric: razstop in sestop / postaviti se v sestop
  21.      sespanje  -a [sǝs in ses] s (ọ̄) glagolnik od sestopati: planinec se je ponesrečil pri sestopanju / sestopanje po lestvi / sestopanje s kolesa
  22.      sespati  -am [sǝs in ses] nedov. (ọ̄) premikati se navzdol, dol a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo // stopati s česa: sestopati z voza
  23.      sespen  -pna -o [sǝs in ses] prid. (ọ̑) nanašajoč se na sestop: sestopno mesto / sestopna smer
  24.      sestopíti  in sespiti -im [sǝs in ses] dov. ( ọ́ ọ̑) premakniti se navzdol, dol a) po strmem svetu: na vrh so se povzpeli po eni poti, sestopili pa po drugi; sestopiti po severni strani / sestopiti v Vrata b) zlasti po čem navpičnem: sestopiti po lestvi // stopiti s česa: sestopiti s konja, z voza; pren., knjiž. sestopiti z višav filozofije na realna tla
  25.      sežétost  -i [sǝž in sež] ž (ẹ̑) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti

   2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA