Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (3.051-3.075) 
- retórik -a m (ọ́) knjiž. govornik: bil je nadarjen retorik; grški, rimski retoriki ♪
- retórika -e ž (ọ́) 1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike 2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko // govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja 3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko ♪
- rétorománski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na Retoromane: retoromanska književnost / retoromanski jeziki / furlanski jezik spada v retoromansko jezikovno skupino ♪
- rétorománščina -e ž (ẹ̑-ȃ) retoromanski jezik: proučevati retoromanščino ♪
- rétorski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko govorniški: retorska nadarjenost / retorski slog ♪
- retórta -e ž (ọ̑) 1. kem. kovinska ali steklena hruškasta posoda z dolgim, upognjenim vratom: olje po kapljicah teče iz retorte; destilirati v retorti 2. metal. podolgovata zaprta destilacijska posoda iz grafita, šamota: destilacija cinka v retortah ♪
- retórten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na retorto: retortno segrevanje ♦ metal. retortni grafit grafit, ki se izloči v retortnih pečeh pri suhi destilaciji premoga; retortna peč peč z retorto ♪
- revmatoíden -dna -o prid. (ȋ) med. ki je podoben revmatizmu: revmatoidni artritis ♪
- revmatológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za revmatične bolezni: iti k revmatologu; kongres revmatologov ♪
- rigoléto -a m (ẹ̑) šalj., navadno v zvezi peti rigoleto bruhati: preveč je pil, zdaj pa poje rigoleto ♪
- rímskokatóliški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev ♪
- rinasciménto -a [-aši-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta ♪
- risorgiménto -a [-rdži-] m (ẹ̑) zgod. politično gibanje za osvoboditev in združitev Italije v 19. stoletju: začetek risorgimenta ♪
- ritenúto prisl. (ȗ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja zadržano: igrati ritenuto; sam.: upoštevaj ritenuto ♪
- ritolízec -zca m (ȋ) vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: izogibati se ritolizcev ♪
- ritolíznik -a m (ȋ) vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: ritolizniki so se mu klanjali in mu stiskali roko v pozdrav; bil je velik ritoliznik ♪
- ritopášen -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek ♪
- ritornél -a m (ẹ̑) muz. 1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo 2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah ♪
- rítosnica -e ž (ȋ) nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina) ♪
- rítovina -e ž (í) nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine ♪
- rítovje -a s (í) nar. več ritin, ritine: snope so zložili v kopo z ritovjem navzven ♪
- ritoznójčan -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana ♪
- robátost -i ž (á) lastnost, značilnost robatega: robatost predmeta / robatost njegovega jezika / moška robatost / ekspr. pripovedovati robatosti robate šale ♪
- ropôtoma prisl. (ȏ) knjiž. z ropotom, ropotaje: voz je ropotoma zapeljal na dvorišče ♪
- roto... ali róto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na rotacijo a) s tujko v drugem delu: rotognom b) z domačo besedo v drugem delu: rotopapir in roto papir, rotostrojnik in roto strojnik ♪
2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 
