Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (301-325) 
- topnjáča -e ž (á) voj. vojna ladja, oborožena zlasti s topovi: potopiti topnjačo ♪
- tôpnost -i ž (ó) lastnost topnega: topnost soli ♪
- topo... prvi del zloženk nanašajoč se na top: topočuten, topogled, toporog, topovrh ♪
- topoglàv in topogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila topoglávo prisl.: topoglavo kaj razlagati ♪
- topoglávec -vca m (ȃ) ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti ♪
- topogláviti -im nedov. (á ȃ) ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti: kar naprej topoglavi ♪
- topoglávka -e ž (ȃ) ekspr. neumna, omejena ženska: ne poslušaj te topoglavke ♪
- topoglávost -i ž (ā) ekspr. neumnost, omejenost: obupoval je nad sosedovo topoglavostjo / podreja se mu le iz topoglavosti ♪
- topogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. tak, ta: topogledno vprašanje ni umestno topoglédno prisl. v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne morem dati nobenih pojasnil ♪
- topográf -a m (ȃ) strokovnjak za topografijo: zemljevid je izdelal znan topograf ♪
- topografíja -e ž (ȋ) 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu ♪
- topográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa ♪
- topokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima tope kote: risati topokotne like ♦ geom. topokotni trikotnik trikotnik, ki ima en topi kot ♪
- tôpol -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
- tôpol -óli ž (ó ọ̑) zastar. topol m: sedel je na klopi pod topoljo ♪
- topôla -e ž (ó) star. topol m: visoke topole ob reki ♪
- topolíno -a m (ȋ) tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom ♪
- topolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., navadno v zvezi topolistna kislica kislica z velikimi, dolgopecljatimi, na koncu zaokroženimi spodnjimi listi, Rumex obtusifolius ♪
- topologíja -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza ♪
- topolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na topologijo: algebrske in topološke strukture ♪
- topôlov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na topol: topolov les; trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad ♪
- topolovína -e ž (í) topolov les: zobotrebci iz topolovine ♪
- topôlovje -a s (ó) topolovo drevje: visoko topolovje ♪
- topôlovka -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
- toponím -a m (ȋ) lingv. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime: toponimi in antroponimi ♪
176 201 226 251 276 301 326 351 376 401 
