Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (29.861-29.885)


  1.      začofotáti  -ám dov. (á ȃ) 1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala // ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako 2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje // dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato ♪
  2.      začrnélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost začrnelega: začrnelost listov; začrnelost streh ♪
  3.      začrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati črn, temen: olupljen krompir hitro začrni / obraz mu je na soncu začrnel // ekspr. postati umazan: tla so že čisto začrnela 2. knjiž. temno se pokazati: nad nami je začrnelo skalovje začrnèl in začrnél -éla -o: začrnel dimnik, strop ♪
  4.      začrnítev  -tve ž (ȋ) tisk. temno mesto na negativu: odstraniti začrnitve ♪
  5.      začŕniti  -im in začrníti -ím dov., začŕnil (ŕ; ȋ í) narediti kaj črno, temno: gost dim je začrnil kuhinjo // redko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: začrniti prijatelja; začrniti koga pri oblasteh začŕniti se, in začrníti se knjiž. temno se pokazati: v daljavi so se začrnili gozdovi ♪
  6.      začŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi 2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust 4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti ◊ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne začŕtati se ekspr. pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek začŕtan -a -o: doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot ♪
  7.      začrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago 2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga 3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini 4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama začrtávati se ekspr. kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd ♪
  8.      začúda  in za čúda prisl. (ȗ) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: kaj mu je, da se tako začuda žene; ima začuda lepe oči; začuda dobro skriva presenečenje; te stvari so začuda malo raziskane 2. izraža zelo veliko količino: naše čete so pokazale začuda poguma; pozna začuda takih zgodb 3. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: ti prizori so začuda ohranili svojo prvotno živost; mati se začuda ni razjezila 4. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začuda, nismo je dolgo čakali; začuda, pomagal nam je; prim. čuda ♪
  9.      začúdenje  -a s (ȗ) duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka: na obrazu se mu kaže začudenje; začudenje ga obide, prevzame; hliniti, izražati začudenje; vzbujati začudenje; ekspr. okamneti, onemeti od začudenja; spravljati koga v začudenje; to ga navdaja z začudenjem; veliko začudenje / sprejeti kaj brez začudenja; na splošno začudenje tokrat ni zamudil; z začudenjem se sprašujemo, zakaj je vse to potrebno ♪
  10.      začúdo  in za čúdo prisl. (ū) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: po vojni se je svet začudo spremenil; o tem vedo začudo malo; začudo rad kvarta; v gozdu je bilo začudo tiho 2. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: večkrat se je pogovarjal s slikarjem in začudo nikoli o slikarstvu; začudo se ni ustrašil neurja; pred bojem so bili začudo popolnoma mirni 3. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začudo, njegova jeza se je hitro polegla; in začudo, zdaj se ona ni hotela pogovarjati; prim. čudo ♪
  11.      začutíti  in začútiti -im dov. (ȋ ú) 1. s čutili zaznati: pod prsti je začutil kri; začutiti potres, top udarec / pes laja, ker je začutil ljudi / star.: ko so začutili korake, so se poskrili zaslišali; začutiti parfum zaduhati 2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj: na sebi je začutil njihove poglede; takoj so začutili, da je nekaj narobe / živali začutijo nevarnost // dojeti s čustvi: skušal je začutiti in razumeti čas, v katerem živi; začutiti glasbo, naravo 3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa: v njegovih besedah so začutili užaljenost / začutiti potrebo po gibanju 4. doživeti čustva, občutke: začutiti jezo, veselje, žalost / začutiti z reveži občutiti sočutje 5. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je bolečine v hrbtu; začutiti lakoto; začutiti trenutno slabost / začutiti ljubezen, spoštovanje do koga začutíti se in začútiti se v svoji zavesti oblikovati o svojem stanju, položaju tako mnenje, kot ga nakazuje določilo: fant se je začutil odraslega; začutila se je samo in zapuščeno ♪
  12.      zád  prisl. (ȃ) 1. pog. zadaj: zad je bilo veliko gledalcev; nekateri so se usedli zad; vas je bila že daleč zad / zad ob mreži so stali ujetniki; skrivali so se zad za ograjo / napadli so nas od zad; od zad ga je komaj prepoznala / ogledovati avtomobil od spred in od zad z vseh strani 2. zastar. nazaj: mene nič več zad ne bo ● slabš. lizati koga spred in zad ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog. dvorile so mu (od) spred in (od) zad na različne načine; prim. odzad ♪
  13.      zadáhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. ki ima zadah: zadahel kruh 2. star. zatohel: na pomlad so ovce zapustile zadahlo stajo; pren. zadahle razmere v domovini so mu preprečevale vrnitev ♪
  14.      zadáhlost  -i ž (á) lastnost, značilnost zadahlega: zadahlost kruha / star. zadahlost zraka zatohlost ♪
  15.      zadahníti  in zadáhniti -em dov. (ȋ á) 1. dobiti zadah: kruh zadahne; vlažna moka rada zadahne 2. zastar. zadušiti se: zadahnil je sredi plamenov ● knjiž. javor je od slane rjavkasto zadahnil postal rahlo rjavkast; knjiž. zadahnila se je, da ni mogla govoriti zadihala, zasopla zadáhnjen -a -o: zadahnjen kruh ♪
  16.      zádaj  prisl. (á) 1. izraža položaj za čim v prostoru: hoditi zadaj; v gledališču sedeti zadaj; manjši stojijo spredaj, večji zadaj; zadrževati se bolj zadaj; čisto, daleč zadaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: otroci se igrajo zadaj na igrišču; sedela je v senci zadaj na vrtu; prišla je iz sobe zadaj na levi / seznam besed je zadaj (v knjigi) 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer za drugimi deli, stranmi: rute so si zavezovale zadaj; škornji so zadaj umazani 3. v zvezi od zadaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja za čim: brcniti koga od zadaj; približati se, priti od zadaj; videla ga je samo od zadaj / slikati koga od spredaj in od zadaj ● biti zadaj čutim, da je še nekaj drugega zadaj nekaj se skriva za tem; v primerjavi z razvitimi smo daleč zadaj zelo zaostajamo; pog. ta ura je kar naprej zadaj zaostaja; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo; prim. odzadaj ♪
  17.      zádajšnji  -a -e prid. (á) knjiž. zadnji: zadajšnji sedež; stopiti skozi zadajšnja vrata ♪
  18.      zadáti  -dám dov., 2. mn. zadáste in zadáte; zadál (á) 1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadati komu globoke rane / požar je zadal posestnikom veliko škode; pren. vojna je zadala državi neštete rane 2. publ. dati, naložiti: zadati komu nalogo / zadati si cilj določiti, postaviti ● star. zadal je besedo, da bo izpolnil obljubo dal je besedo; zadati udarec star. zadati komu udarec udariti ga; star. zadati komu smrtni udarec ubiti ga, usmrtiti ga (z udarcem); publ. ti ukrepi so gospodarstvu zadali težek udarec so ga zelo prizadeli zadáti se star. dati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadati se za hlapca; zadati se za vse leto / zadati se novemu gospodarju zadán -a -o: zadane udarce je pogumno prenesel; zadana naloga ♪
  19.      zadáviti  -im dov., tudi zadavíla (á ā) umoriti s stiskanjem grla: napadalec ga je zadavil; volk je zadavil ovco zadáviti se umreti zaradi zadušitve s predmetom, ki obtiči v grlu: zadavil se je z ribjo kostjo zadávljen -a -o: zadavljena kokoš ♪
  20.      zadegáti  -ám dov. (á ȃ) star. vreči, zagnati: zadegal je časopis na mizo; z vso silo zadegati stol proti nasprotniku / zadegala je butaro na glavo dala zadegán -a -o: umaknil se je zadeganemu kamnu ♪
  21.      zadélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka; zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se 3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo ● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; redko zadelal si je pipo s tobakom natlačil zadélati se ekspr. delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju ● star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki zadélan -a -o: vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi ∙ ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno ♪
  22.      zadélj  predl., z rodilnikom (ẹ̑) star. zaradi: zadelj bolezni ni prišel; klicali so jo zadelj sina / v vezniški rabi bil je njen ljubljenec, zadelj tega jo je njegov uspeh razveselil zato ♪
  23.      zadelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelovati špranje s smolo 2. delati, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: kup sena sta zadelovala z vejami ♪
  24.      zádenjski  -a -o [dǝn] prid. (ȃ) s hrbtom obrnjen v smeri gibanja: zadenjski skok; zadenjska hoja / zadenjska vožnja vzvratna vožnja zádenjsko tudi zádenjski prisl.: hoditi, umikati se zadenjsko; zadenjsko zapeljati na dvorišče ♪
  25.      zadétek  -tka m (ẹ̑) 1. kar se zadene pri igrah na srečo: zadetek ni bil velik / zadetek na loteriji, tomboli 2. šport. dejstvo, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: zadnji zadetek je odločil o izidu tekme; doseči veliko zadetkov 3. glagolnik od zadeti: točen zadetek; zadetek v nogo; s te razdalje je možnost zadetka manjša; zamudil je priložnost za zadetek / dobil sem zadetek v ramo zadet sem bil ● ekspr. moj obisk je bil zadetek v črno je povsem ustrezal zahtevam, pričakovanju ◊ voj. polni zadetek ki ima velik rušilni, uničevalni učinek ♪

   29.736 29.761 29.786 29.811 29.836 29.861 29.886 29.911 29.936 29.961  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA