Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (29.801-29.825)


  1.      zabijálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj zabija: zabijalec žebljev ♦ grad. zabijalec pilotov ♪
  2.      zabijálo  -a s (á) grad. naprava za zabijanje pilotov: motorno zabijalo; ogrodje zabijala ♪
  3.      zabíjati  -am nedov. (í) 1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske ♦ grad. zabijati pilote 2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati odprtino z zemljo in kamenjem / zabijati sode z vehami 3. s pritrjevanjem česa z žebljem, žeblji zapirati, prekrivati: zabijati okenske odprtine z deskami / zabijati krsto 4. ekspr., navadno v zvezi zabijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabijati učencem v glavo slovnična pravila / zabijati otrokom v glavo svoje nazore / ves čas si je zabijal v glavo, da se nič ne da spremeniti si je dopovedoval, se je prepričeval 5. slabš. zapravljati: še tisto malo, kar imajo, zabijajo / nimam časa, da bi ga zabijal za take neumnosti nekoristno porabljal; večere zabija po gostilnah 6. pog. odrezavo zavračati, spravljati v zadrego: v pogovoru je vse po vrsti zabijal ♪
  4.      zabítež  -a m (ȋ) slabš. omejen, neumen človek: to bi lahko vedel tudi največji zabitež ♪
  5.      zabíti  -bíjem dov., zabìl (í ȋ) 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo; zabiti zagozdo v razpoko 2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z debelim kamenjem / zabiti sod z veho // ekspr. s silo, z udarci spraviti kaj kam sploh: roke je zabil v žepe skoraj do komolcev; zabiti žogo čez travnik 3. s pritrditvijo česa z žebljem, žeblji zapreti, prekriti: zabiti okenske odprtine z deskami / zabiti hišo; zabiti zaboj / zabiti pokrov na krsto pribiti 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično pognati kri po žilah: od strahu ji je srce hitreje zabilo 5. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, znaki naznaniti čas: v stolpu je zabila ura 6. ekspr., navadno v zvezi zabiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabiti komu podatke v glavo 7. slabš. zapraviti: ves denar zabije; plačo zabije po gostilnah / žal mu je časa, ki ga je zabil za to delo nekoristno porabil 8. ekspr. prebiti, preživeti: veselo je zabil prosti čas; skušal je nekako zabiti čas do odhoda vlaka 9. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: ta pa zna zabiti; dobro jih je zabil ● žarg., šport. zabiti gol dati, doseči; pog., ekspr. zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti zabíti se 1. ekspr. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabil se je v bunker in čakal, da se spopad konča // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabil se je v sobo in bral; zabili so se na peč in kvartali / do konca življenja se je zabil na podeželje 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: tako se je zabil v študij, da ni mislil na nič drugega / zabiti se v knjige 3. pog. zaleteti se, trčiti: pazi, da se ne zabiješ; zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid; zabiti se z avtomobilom zabíti si ekspr., navadno v zvezi zabiti si v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti: zabil si je v glavo, da bo šel študirat / kadar si kaj zabije v glavo, ga ni mogoče ustaviti zabít -a -o 1. deležnik od zabiti: zabit klin; z žeblji zabita vrata ∙ ekspr. nebo je čisto zabito z oblaki prekrito ♦ grad. zabiti vodnjak vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami, iz katerega se voda dviga navadno z ročno črpalko 2. ekspr. oddaljen, odročen: zabiti kraji; zabite vasi 3. slabš. omejen, neumen: zabit človek; zabit je kot vol / kot psovka štor zabiti ♪
  6.      zablátiti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. prekriti z blatom: reka je zablatila prekop, strugo 2. zamazati z blatom: povodenj je zablatila seno; zablatiti tla v sobi zablátiti se 1. postati blaten: zaradi dežja so se ceste zablatile 2. spremeniti se v blato: zaradi močnega dežja se zemlja na vrtu zablati zabláten -a -o: zablaten prekop; zablateni škornji; zablatena polja ♪
  7.      zableščáti se  -ím se tudi zableščáti -ím dov., zabléšči (se) tudi zablêšči (se); zabléščal (se) (á í) 1. odbiti iskrečo se svetlobo: oči so se ji zableščale; travnik se je zableščal od rose; gora se zablešči v soncu // močno zasijati: nad mestom se je zableščalo sonce 2. belo se odraziti, pokazati: iz zelenja so se zableščale breze ♪
  8.      zablísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od zabliskati ali zablisniti: zabliski fotografskih aparatov / zablisk svetlobe / zabliski bajonetov na puškah / zablisk oči 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: bežen zablisk spoznanja; prvi zabliski zavesti ♪
  9.      zablískati  -am dov., tudi zabliskájte; tudi zabliskála (í) 1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik zabliska ∙ publ. otroci so se zasmejali in fotografski aparati so zabliskali fotografirali so jih; ekspr. zabliskati z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati 2. na hitro močno zasvetiti se: skozi veje (se) je zabliskala luč 3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna (se) zabliskajo v soncu; oči (se) mu zabliskajo od jeze 4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: izpod brk (se) mu zabliskajo beli zobje // za kratek čas se pojaviti: v očeh (se) ji je zabliskala jeza zablískati se 1. brezoseb. oddati močno trenutno svetlobo pri razelektrenju ozračja: zabliskati se in zagrmeti; močno se je zabliskalo in začelo deževati 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zelo pozno se mu je zabliskalo, kaj se je zgodilo / učencu se je zabliskalo v glavi doumel, razumel je ♪
  10.      zablóda  -e ž (ọ̑) 1. dejanje, ravnanje, ki vodi stran od uresničitve določenega cilja: popraviti, spoznati svojo zablodo; neodpustljiva zabloda; zablode v osebnem razvoju / ljubezenska zabloda; moralne zablode mladih ljudi; preprečevati politične zablode / njegovo iskanje resnice ni bilo brez zablod 2. knjiž. zmotno, napačno mišljenje, prepričanje: novejša kritika popravlja zablode avtorjevih sodobnikov / preganjati idejne, jezikovne, verske zablode / biti, živeti v zablodi ♪
  11.      zablokírati  -am dov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: med racijo so zablokirali železniško postajo; zablokirati mestno središče 2. zapreti za prehod: policija je zablokirala ceste / sneg je zablokiral gorske prelaze 3. nav. 3. os. prenehati se gibati, delovati: kolo je zablokiralo; zaradi previsoke temperature motor lahko zablokira ♪
  12.      zabobljáti  -ám dov. (á ȃ) dati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v kotličku je zabobljala ∙ ekspr. nekaj je zabobljal in umolknil sunkovito in nerazločno rekel, povedal ♪
  13.      zabòd  -ôda tudi -óda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od zabosti: zabod igle v žilo / zabod z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: uboj z zabodom v srce 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: razkužiti zabod; globok zabod ♪
  14.      zabodljáj  -a m (ȃ) 1. glagolnik od zabosti: zabodljaj z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: umor z zabodljajem v srce 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: po vsem telesu so vidni zabodljaji ♪
  15.      zabóga  medm. (ọ̑) ekspr. 1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila 2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat 3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že 4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi ♪
  16.      zabogatéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. obogateti: želel si je zabogateti; zabogateti s trgovanjem; na hitro zabogateti / mesto je zabogatelo zabogatèl in zabogatél -éla -o: zabogateli ljudje ♪
  17.      zabolščáti  -ím tudi zabolščáti se -ím se [u̯š] dov., zabólšči (se); zabólščal (se) (á í) nepremično, topo se zagledati: luči so ugasnile in gledalci so zabolščali na oder; zabolščal je predse in umolknil; ko je vstopila, so vsi zabolščali vanjo / z očmi je zabolščal v vrhove dreves ♪
  18.      zabraníti  in zabrániti -im dov. (ȋ á) star. preprečiti: zabraniti škodo / zabraniti širjenje bolezni / zabraniti komu vstop v hišo / dramo je cenzura zabranila prepovedala zabránjen -a -o: predavanje je bilo zabranjeno ♪
  19.      zabráti se  -bêrem se dov., stil. zaberó se; zabrál se (á é) zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega: zabral se je, da ni slišal zvonca ♪
  20.      zabrazdáti  -ám dov. (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj rijoč, mešajoč z rokami, nogami: otroci so zabrazdali po vodi 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabrazdati s prsti po blatu / zabrazdati z žlico po juhi za mesom ● zastar. zabrazdati komu čast umazati, prizadeti ♪
  21.      zabrbotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. dati glasove kot voda pri vretju: v kotličku je zabrbotala voda 2. ekspr. sunkovito in nerazločno reči, povedati: namesto odgovora je nekaj zabrbotal ♪
  22.      zabrbráti  -ám dov. (á ȃ) 1. dati glasove kot voda pri vretju: v sodih je zabrbral sadjevec / po vodi so zabrbrali mehurčki 2. ekspr. sunkovito in nerazločno reči, povedati: v polsnu je nekaj zabrbral ♪
  23.      zabrékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noga je zabreknila; zaradi zastoja krvi žile zabreknejo zabréknjen -a -o: zabreknjeni gležnji; prim. zabrekel ♪
  24.      zabrêsti  -brêdem dov., zabrêdel in zabrédel zabrêdla, stil. zabrèl zabrêla (é) 1. iti, stopiti v vodo, v kaj ovirajočega: sezuli so si čevlje in zabredli v reko; zabredli so po blatu 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zabredli; zaradi megle so zabredli v močvirje; v to samoto le redkokdo zabrede / v takih okoliščinah mlad človek hitro zabrede / zabresti v težave / zabresti v duševno krizo ● ekspr. daleč je zabredel moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. zabresti v dolgove zelo se zadolžiti ♪
  25.      zabrisávati  -am nedov. (ȃ) redko zabrisovati: veter zabrisava stopinje v snegu / megla je zabrisavala obrise gor ♪

   29.676 29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826 29.851 29.876 29.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA