Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (27.561-27.585)
- trgóvec -vca m (ọ̄) 1. kdor se ukvarja s trgovanjem: domači trgovci in proizvajalci / potujoči trgovec; živinski trgovec; trgovec na debelo; trgovec z lesom, žitom 2. kdor poklicno dela v trgovini: vsi trije sinovi so trgovci; izučiti se za trgovca 3. kdor trguje in je lastnik trgovine: bil je posestnik in trgovec; mali, vaški trgovci 4. kdor je zaposlen v trgovskem podjetju: trgovci se pritožujejo, da ni dovolj premoga; sestanek bančnikov in trgovcev ● ekspr. v njem je bolj malo trgovca nima trgovskih lastnosti, ne zna pri delu zaslužiti ♪
- trgovína -e ž (í) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom 2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno 3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini ● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; žarg. trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z dekleti ◊ ekon. komisijska
trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg ♪
- trgovínica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od trgovina 3: vstopiti v trgovinico / odpreti novo trgovinico ♪
- trgóvski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na trgovce, trgovanje ali trgovino: trgovski posli; trgovska dejavnost / trgovski sloj / v stari Jugoslaviji trgovska akademija štiriletna srednja trgovska šola / trgovski stiki; trgovska korespondenca / kraj je pomembno trgovsko središče; trgovsko-politična vprašanja / trgovski lokal / trgovski partner, zastopnik / trgovski pomočnik; trgovski poslovodja; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe / trgovsko podjetje / trgovska mornarica ♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta trgóvsko prisl.: mesto se je trgovsko razvijalo; trgovsko posloven pogovor ♪
- trgóvstvo -a s (ọ̄) 1. družbeni sloj trgovcev: izvira iz trgovstva; interesi trgovstva // trgovci: bogato, podeželsko trgovstvo 2. star. trgovska dejavnost, trgovina: zgodovina trgovstva; trgovstvo in obrt ♪
- tŕhel -hla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) 1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage: trhel les; trhle veje; trhlo deblo / trhle stopnice / ekspr.: ima trhle kosti krhke; trhla stavba dotrajana // ekspr. brez moči, trdnosti: trhla država / trhla oblast // ekspr. onemogel, slab: trhel bolnik; star je in ves trhel 2. ekspr. slabo utemeljen: trhla filozofija; trhle zahteve / ima le trhlo upanje ● ekspr. stvar stoji na trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena ♪
- trhlèn -êna -o in trhlén -a -o prid. (ȅ é; ẹ̄) nar. trhel: trhlen les; trhlen štor / most je že trhlen ♪
- trhléti -ím nedov. (ẹ́ í) redko trohneti: podrto deblo trhli trhlèč -éča -e: tla, pokrita s trhlečim listjem ♪
- trhljív -a -o prid. (ȋ í) 1. redko trohljiv: trhljiv les 2. zastar. trhel: trhljiv štor ♪
- tri... ali trí... in tri... prvi del zloženk (ȋ) 1. nanašajoč se na število tri: tridelen, trikrat, trimesečje, trinadstropen, tristo 2. za tri večji od vsote desetic, na katere se nanaša: triindvajset ♪
- triáda -e ž (ȃ) 1. knjiž. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev ♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi 2. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade ♪
- triangulácija -e ž (á) geod. postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice: sodelovati pri triangulaciji ♪
- triangulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na triangulacijo: triangulacijske meritve / triangulacijska mreža mreža točk, dobljena s triangulacijo; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; triangulacijska znamenja ♪
- triáža -e ž (ȃ) med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave: opraviti triažo; triaža in prevoz ranjencev ◊ ped. triaža mladoletnih prestopnikov ♪
- tríbrázden -dna -o prid. (ȋ-ā) agr., v zvezi tribrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje tri brazde ♪
- tribún -a m (ȗ) 1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu: služba tribuna ♦ zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih; vojaški tribun višji častnik v starorimski legiji 2. knjiž. kdor javno zastopa, brani pravice, interese kake skupnosti: postal je delavski, kmečki tribun; tribuni ljudskih množic / tribun socialističnih idej glasnik, zagovornik ♪
- tribúna -e ž (ȗ) 1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah: postaviti tribune na trgu; stati na tribuni; svečano okrašena tribuna; tribuna za častne goste / govorniška tribuna // del športne dvorane, stadiona s stopničasto se dvigajočimi prostori, sedeži za gledalce: vzhodna, zahodna tribuna; tribuna na dirkališču, ob bazenu; navijači na tribunah / ekspr. tribune so burno vzklikale gledalci na njih 2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem vprašanju: udeležiti se javne tribune; prirediti, sklicati javno tribuno; javna tribuna o slovenskem narodu in slovenski kulturi 3. publ. sredstvo za izražanje, izmenjavanje mnenj o čem: časopis predstavlja tribuno za obravnavanje pomembnih družbenih vprašanj; gledališče so spremenili v tribuno narodnih
idej ♪
- tribúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tribune: tribunska oblast / govornik s tribunskim nastopom ♪
- trícéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri cevi: tricevni top; tricevna puška ♪
- tricíkel -kla m (í) 1. tovorno vozilo s tremi kolesi, trikolo: naložiti omaro, zelenjavo na tricikel; pripeljati s triciklom; voznik tricikla / motorni, nožni tricikel // otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: otrok se vozi s triciklom 2. redko avtomobil s tremi kolesi: sesti v tricikel / dvosedežni tricikel ♪
- trícilíndrski -a -o prid. (ȋ-í) strojn. ki ima tri cilindre, valje: tricilindrski motor ♪
- tríčlánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) ki sestoji iz treh članov: tričlanski odbor; njihova družina je tričlanska ♪
- trídeset -ih štev. (ȋ) izraža število trideset [30] a) v samostalniški rabi: trikrat deset je trideset; od tridesetih jih je prišlo enajst / predavanje ima ob desetih trideset 1030 b) v prilastkovi rabi: voziti trideset kilometrov na uro; trideset let star; pri tridesetih stopinjah pod ničlo ♦ jur. dopolniti trideset let pokojninske dobe // neskl. izraža številko trideset: stanuje na Celovški 30; izžrebane so bile tri številke nad trideset ♪
- trídeseti -a -o štev. (ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu trideset: praznovati trideseti rojstni dan; tridesetega [30.] novembra / trideseti del česa tridesetina ● knjiž. v tridesetih [30.] letih tega stoletja od 1930 do 1940 ♪
- trídesetléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star trideset let: tridesetletna ženska 2. ki traja trideset let: rezultati tridesetletnega raziskovanja ♦ zgod. tridesetletna vojna vojne med protestanti in katoličani v letih od 1618 do 1648 ♪
27.436 27.461 27.486 27.511 27.536 27.561 27.586 27.611 27.636 27.661