Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (2.751-2.775)



  1.      pretopítev  -tve ž () glagolnik od pretopiti: pretopitev železa / pretopitev blaga v denar
  2.      pretopíti  -ím dov., prepil ( í) 1. pretaliti: pretopiti kovino / pretopiti zlato v zlate palice; pren., ekspr. življenjsko izkustvo je pesnik pretopil v umetniški izraz 2. pog. zamenjati, spremeniti: pretopiti blago v denar; pretopiti denar v zlato; pretopiti dinarje v devize pretopíti se ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: mesečina se je pretopila v meglice / vsa sovražnost se je pretopila v naklonjenost
  3.      prétor  -ja m (ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih višji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi sodne zadeve: pretorji in kvestorji
  4.      prerij  -a m (ọ́) zgod., pri starih Rimljanih prostor, kraj, kjer je nastanjen (vrhovni) poveljnik vojske: bojni posvet je bil v pretoriju; vojaki iz pretorija
  5.      pretorijánec  -nca m () zgod., pri starih Rimljanih vojak telesne straže cesarja ali vrhovnega poveljnika: oddelek pretorijancev
  6.      pretorijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na pretorijance: pretorijanska legija / pretorijanski vojaki
  7.      prétorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pretorje: pretorski edikti / pretorska palača
  8.      pretovárjanje  -a s (á) glagolnik od pretovarjati: pri pretovarjanju je zaposlenih veliko delavcev; hitro pretovarjanje; iztovarjanje in pretovarjanje
  9.      pretovárjati  -am nedov. (á) spravljati kaj z enega prevoznega sredstva na drugo: pretovarjati žito na ladje / pretovarjati blago v skladišča
  10.      prevor  -óra in -ôra mọ́, ó) glagolnik od pretovoriti: pretovor blaga / publ. delavci pri pretovoru pri pretovarjanju
  11.      pretovóren  in pretovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na pretovarjanje: pretovorna postaja / zaposliti več pretovornih delavcev
  12.      pretovóriti  -im tudi pretovoríti -ím dov., pretovóril (ọ̄ ọ̑; í) spraviti kaj z enega prevoznega sredstva na drugo: zaboj so pretovorili na voz; v enem dnevu pretovorijo pet tisoč ton cementa / pretovoriti blago s kamionov v skladišče // prenesti kaj na tovorni živini: pretovoril je veliko platna in vina ∙ ekspr. mula je prehodila in pretovorila vso Dolenjsko nosila tovor po vsej Dolenjski; ekspr. v tistih hribih morajo vse pretovoriti na hrbtu prenesti pretovórjen -a -o tudi pretovorjèn -êna -o: blago je bilo pretovorjeno na vlak
  13.      prevzétost  -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost a) zaradi sočutja, žalosti: prevzetost ob nesreči b) zaradi občudovanja: prevzetost nad lepoto pokrajine / od prevzetosti ni mogel govoriti c) zaradi pozitivnega odnosa do česa: prevzetost ob branju / ljubezenska prevzetost ∙ knjiž. dela se je lotil z veliko prevzetostjo s poletom, z vnemo
  14.      prevzetováti  -újem nedov.) star. biti prevzeten: glej ga reveža, še prevzetovati hoče; če ne bi začel prevzetovati, bi bilo vse dobro // hvaliti se, bahati se: rad prevzetuje s svojim znanjem / ne da bi prevzetoval, kar dobro sem naredil
  15.      prežétost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost prežetega: prežetost mladine z naprednimi idejami / knjiž. del in celoto je treba obravnavati v njuni prežetosti medsebojni odvisnosti, povezanosti
  16.      prigovek  -vka m (ọ̑) knjiž., redko pripravek: kozmetični prigotovek ● knjiž., redko take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke
  17.      prikmetováti  -újem in prikmétovati -ujem dov.; ẹ́) s kmetovanjem priti do česa: prikmetoval je toliko, da bo lahko plačal davke
  18.      prikrítost  -i ž () lastnost, značilnost prikritega: prikritost bolezni, ironije / knjiž. zaradi njegove prikritosti ga ni marala // kar je prikrito: vse mogoče prikritosti so prihajale na dan
  19.      prilastováti si  -újem si nedov.) zastar. prilaščati si: prilastovati si denar / prilastovali so si zemljo, ki ni bila nikoli njihova prilastováti pripisovati, prisojati: toliko domišljije mu niso prilastovali
  20.      primòjskrat  in primojskrat medm. (-ọ̑; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: primojstokrat, da te ne razumem / v prislovni rabi za primojstokrat bom zvečer prišel zagotovo
  21.      primotogláviti  -im dov.) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla
  22.      primotovíliti  -im dov.) ekspr. počasi, nerodno priti: pijanec je primotovilil k mizi; srečno se je primotovilil do postelje / zelo sestradani in napol živi so primotovilili v vas prišli
  23.      pripétost  -i ž (ẹ̑) stanje pripetega: pripetost las; pren. zanj je značilna bolestna pripetost na ženske
  24.      pripotováti  -újem tudi pripótovati -ujem dov.; ọ̑) potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst
  25.      prisjati  -am nedov. (ọ́) 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev

   2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA