Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (27.386-27.410)


  1.      tlákati  -am nedov. in dov. (ȃ) star. tlakovati: tlakati cesto, dvorišče tlákan -a -o: hlev je bil tlakan ♪
  2.      tlakováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti tlakován -a -o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev ♪
  3.      tlákovec  -vca m (ā) kamnita, betonska kocka, opeka za oblogo tal: izdelovati tlakovce; kvadratni, šesterokotni tlakovci; tla so bila iz opečnih tlakovcev; tlakovci iz granita, marmorja / polagati tlakovce // tla iz takih kock, opeke: ropotanje koles po tlakovcih ♪
  4.      tlênje  -a s (é) glagolnik od tleti: tlenje oglja, žerjavice / tlenje ljubezni / tlenje upora ♦ elektr. anodno, katodno tlenje; kem. temperatura tlenja temperatura, pri kateri poteka tlenje ♪
  5.      tléskanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od tleskati: slišalo se je le tleskanje avtomobilskih vrat / tleskanje s prsti / tleskanje perila ob perilnik / tleskanje valov ob bok ladje ♪
  6.      tléti  tlím nedov., tlì (ẹ́ í) 1. goreti počasi in brez plamena: drva v peči so tlela; žerjavica tli pod pepelom; brezoseb. danes noče goreti, samo tli 2. ekspr. biti, obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: med njima je tlela ljubezen / v njej je še tlelo upanje; ta želja že dolgo tli v njegovem srcu / iskra upora spet tli // kazati se v majhni meri: v očeh ji tli veselje / na nebu tli tisoč zvezd medlo sveti; nastopil je mrak, le na obzorju je še tlel ozek trak svetlobe bil viden ● ekspr. v njem je še tlelo življenje še je bil živ; preg. stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) tlèč -éča -e: tleč stenj; razpihati tlečo žerjavico; tleče sovraštvo ♪
  7.      tlílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tlenje: tlilna snov ♦ elektr. tlilna katoda; tlilno razelektrenje električno prevajanje v plinih, ki se kaže s svetlenjem ♪
  8.      tlívka  -e ž (ȋ) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posreduje razredčeni plin prehod električnega toka: vklopiti tlivko; kontrolirati s tlivko / neonska tlivka z neonom napolnjena plinska elektronka ♪
  9.      tlò  tlà s (ȍ ȁ) knjiž. tla: nizka soba z ilovnatim tlom / to je ugodno tlo za rastline; peščeno, skalnato tlo ♪
  10.      tločŕt  in tlóčrt -a m (ȓ; ọ̑) knjiž., redko tloris: tločrt hiše; grad s kvadratnim tločrtom ♪
  11.      tlorís  in tlóris -a m (ȋ; ọ̑) 1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja // podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna ♦ arhit. bazilikalni tloris 2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris 3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi ♪
  12.      tnálo  -a s (á) 1. nerazsekan večji kos debla, na katerem se sekajo, cepijo drva: zasaditi sekiro v tnalo; sekati drva na tnalu; grčavo, veliko tnalo; neroden je kot tnalo ∙ dati, položiti glavo na tnalo nekdaj biti kaznovan z obglavljenjem; njegove obtožujoče besede so padale po njej kakor sekira po tnalu bile izrečene brez prizanašanja, usmiljenja // navadno s prilastkom temu podoben podstavek, na katerem se seka, reže: presekati kost na tnalu / kleparsko, mesarsko tnalo 2. prostor za sekanje, cepljenje drv: pospraviti tnalo; pripeljati drva na tnalo 3. slabš. neumen, okoren človek: izšolala ga bosta, da ne bo tako tnalo kot onadva / kot psovka tnalo neotesano ♪
  13.      trabákul  -a m (ȃ) navt. trabakula: popravljati trabakul; s peskom natovorjen trabakul ♪
  14.      trabánt  -a m (ā á) 1. astr. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta; satelit: Jupitrovi trabanti 2. knjiž. stalen spremljevalec: prišla je dama s svojimi trabanti; zvesti trabanti // somišljenik, privrženec: tako hočejo on in njegovi trabanti; poslušni trabanti 3. publ. formalno samostojna država, vlada, politično, gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: razvite države in njihovi trabanti 4. nekdaj telesni stražar pomembne osebe: doža sta spremljala dva trabanta; kraljev sprevod s trabanti 5. tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Zwickaua: trabant in wartburg ♪
  15.      trabúka  -e ž (ȗ) nekdaj kratka, na sredi odebeljena cigara iz srednje dobrih vrst tobaka: kaditi trabuko; trabuka in havana ♪
  16.      tráčnica  -e ž (ȃ) 1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov; tirnica: izdelovati tračnice; polagati tračnice; pritrjevati tračnice na železniške pragove ♦ žel. glava tračnice glava tirnice; noga tračnice noga tirnice // taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: kolesa udarjajo ob tračnice, po tračnicah; razdalja med tračnicama / tramvajske, železniške tračnice 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: tračnice avtomobilskega sedeža; tračnice za zavese ♪
  17.      tradícija  -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike // ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije // uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče sklepati na pismeno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: gojiti revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam; razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja ● knjiž., redko tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo ♪
  18.      tradicionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik ♪
  19.      tradicionalíst  -a m (ȋ) kdor vztraja pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: upirati se tradicionalistom; tradicionalisti v umetnosti; režiser tradicionalist; tradicionalisti in modernisti ♪
  20.      trafíka  -e ž (ȋ) prodajalna tobačnih izdelkov, časopisov: odpreti trafiko; kupiti cigarete v trafiki ♪
  21.      tráfopostája  -e ž (ȃ-ȃ) žarg., elektr. transformatorska postaja: zgraditi novo trafopostajo ♪
  22.      tragédija  -e ž (ẹ́) 1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra: napisati, uprizoriti tragedijo; antične tragedije; drama in tragedija / igrati, nastopati v tragediji / tragedija v treh dejanjih // uprizoritev take igre: gledati tragedijo 2. ekspr. zelo žalosten dogodek, huda nesreča: na cesti se je zgodila tragedija; doživeti tragedijo; družinska tragedija / to je bila zanj tragedija zelo neugodna, huda stvar; opisovati tragedijo junakovega življenja tragično zgodbo; biti slep za tragedijo sveta nesrečno usodo ♪
  23.      trahéja  -e ž (ẹ̑) 1. anat. cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice; sapnik: vnetje traheje; lega ščitnice ob traheji 2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica: traheje in stigme 3. bot. cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi, vodovodna cev: traheje v deblih dreves ♪
  24.      trahóm  -a m (ọ̑) med. virusno vnetje očesne veznice, egiptovska očesna bolezen: preprečevati trahom; oslepeti zaradi trahoma ♪
  25.      trahomáš  -a m (á) žarg., med. trahomski bolnik: odstotek trahomašev ♪

   27.261 27.286 27.311 27.336 27.361 27.386 27.411 27.436 27.461 27.486  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA