Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (27.236-27.260)


  1.      tesnôba  -e ž (ó) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja ♪
  2.      tesnôben  -bna -o prid., tesnôbnejši (ó ō) nanašajoč se na tesnobo: tesnoben vzdih; tesnobno vprašanje / povsod je vladala tesnobna tišina / to so bili tesnobni dnevi; preživljal je mučne, tesnobne trenutke / odhajal je s tesnobnimi občutki; tesnobno stanje ♦ med. tesnobna nevroza tesnôbno prisl.: tesnobno se počutiti ♪
  3.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  4.      testamènt  -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament ◊ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza ♪
  5.      tésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik / testni postopek ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto ♪
  6.      testén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek ♦ gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa 2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja testéno prisl.: testeno bleda polt ♪
  7.      testêr  -ja m (ȇ) testator, preizkuševalec: testerji so razdelili teste ◊ teh. akumulatorski tester naprava za merjenje napetosti v akumulatorjih, preizkuševalnik akumulatorjev ♪
  8.      testíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od testirati1: opraviti testiranje; testiranje kandidatov, študentov; rezultati testiranja / testiranje vinjenih voznikov / testiranje vozil ♪
  9.      testírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone // opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike ♦ med. testirati otroke s tuberkulinom 2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije ● žarg. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti testíran -a -o: izdelek še ni bil testiran; testirane osebe ♪
  10.      téstnik  -a m (ẹ̑) avt. kdor opravlja postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa, preizkuševalec: testniki preizkušajo vzdržljivost avtomobilov ♪
  11.      tešílo  -a s (í) star. tolažba, uteha: iskati tešila v veseli družbi / to prepričanje mu je bilo v tešilo ♪
  12.      tešíti  -ím tudi téšiti -im nedov., téši (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati 3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino tešèč -éča -e: sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem ♪
  13.      tešljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki teši: tešljiva tolažba ♪
  14.      têta  -e ž (é) 1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta ∙ biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura 2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta ♪
  15.      tète  medm. (ȅ) 1. izraža začudenje, nejevoljo: tete, zakaj si to naredil 2. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: tete, si mu rekel, pa ravno ti / kdo bi to verjel, tete(tè) 3. izraža občudovanje: tete, glej ga korenjaka / tete, je mlasknil, ko jo je pogledal ♪
  16.      têtič  -íča m (é í) nar. koroško tetin mož: to je moj tetič ♪
  17.      têtin  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na teto: tetin obraz / brati tetino pismo ♪
  18.      tetíva  -e ž (ȋ) vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva ◊ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje ♪
  19.      tetíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost ♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive ♪
  20.      têtka  -e ž (é) ljubk. teta: tetka je prišla na obisk; striček in tetka / kot nagovor dobro jutro, tetka ∙ šalj. zvitorepa tetka lisica ♪
  21.      tetraéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec: prostornina tetraedra / pravilni tetraeder ki ga omejujejo štirje skladni enakostranični trikotniki ♪
  22.      tetraetíl  -a m (ȋ) kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju ♪
  23.      tétrakord  in tetrakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz. zaporedje štirih tonov, pri katerem začetni in končni ton obsegata kvarto ♪
  24.      tetrámeter  -tra m (á) lit. štiristopni verz: jambski, trohejski tetrameter ♪
  25.      tévje  -a s (ẹ̄) bot. gozdna rastlina z rumenimi cveti v kobulu, ki ga obdaja več rumeno zelenih ovršnih listov, Hacquetia: trgati tevje / navadno tevje ♪

   27.111 27.136 27.161 27.186 27.211 27.236 27.261 27.286 27.311 27.336  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA