Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (2.676-2.700)


  1.      potováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: potovati po železnici, z avtomobilom, letalom; potovati v skupini; potovati peš; pren. njegove misli potujejo od spomina do spomina // ekspr. premikati se kam sploh: kazalci potujejo od številke do številke; oblaki potujejo po nebu; steklenice potujejo po tekočem traku / sonce potuje na zahod 2. s prislovnim določilom opravljati določeno daljšo pot: koliko časa si potoval do tja; potovati okoli sveta; potovati v mesto; tokrat smo dolgo potovali; srečno potuj / potovati na počitnice; pren. pismo je potovalo dva tedna 3. prehajati, prenašati se: dražljaj potuje po živcu v možgane ● ekspr. nato je spis potoval k javnemu tožilcu je bil poslan; ekspr. potovati s prstom po zemljevidu s premikanjem prsta po njem označevati smer potovanja ◊ etn. potujemo v Beograd otroška igra s petjem, pri kateri eden od igralcev z dotikom izbere drugega igralca, da se mu pridruži potováje star.: potovaje po deželi, je videl veliko zanimivega potujóč -a -e 1. deležnik od potovati: potujoč po tujini, je obiskal več znanih mest; potujoč priti v mesto; potujoči oblaki 2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: potujoči igralec, pevec, prodajalec / potujoči kino; potujoča knjižnica, razstava; potujoče gledališče gledališče, ki nima stalnega poslopja, prostora in ima svoje predstave v različnih krajih ◊ fiz. potujoče valovanje valovanje, pri katerem se valovni vrhovi in doli širijo po prostoru; ptt potujoča pošta pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno vagonu ♪
  2.      pótovec  -vca m (ọ̄) nekdaj moški, ki hodi iz kraja v kraj, da izpolnjuje naročila: zdravila iz mesta mu je prinesel potovec; biti za potovca ♪
  3.      pótovka  -e ž (ọ̄) nekdaj ženska, ki hodi iz kraja v kraj, da izpolnjuje naročila: potovka se je vrnila iz mesta s polnim jerbasom; novico so izvedeli od potovke / poslati pismo po potovki ♪
  4.      potóvnica  -e ž (ọ̑) knjiž. smer potovanja, maršruta: dati, določiti potovnico ♦ ptt popis poti, ki jo mora opraviti dostavljač pri dostavi pošiljk v okoliška naselja ♪
  5.      potovódja  -e tudi -a m (ọ̑) zastar. vodja potovanja ♪
  6.      potožíti  in potóžiti -im dov. (ȋ ọ́) zaupati komu svoje težave, skrbi: prišel je potožit; nikogar nima, da bi mu potožil; v pogovoru z njim je kaj potožil; meni se lahko potožiš // krajši čas tožiti, tarnati: potožiti zaradi bolečin; potožila je, ker jo je bolelo; ekspr. niti z besedico ni potožil potožíti se in potóžiti se redko 1. pritožiti se: potožil se je predstojniku; mati se ni nikoli potožila čezenj 2. stožiti se: večkrat se mu potoži po domačem kraju potóžen -a -o: nikdar potoženo gorje ∙ ekspr. pri nas doma ni vse v redu, bogu bodi potoženo izraža obžalovanje ♪
  7.      potŕtost  -i ž (ȓ) stanje potrtega človeka: potrtost ga je minila; ekspr.: polastila se ga je potrtost; pasti v potrtost ♪
  8.      práfáktor  -ja m (ȃ-á) mat. faktor, ki je praštevilo: razstaviti število na prafaktorje; pren., ekspr. motor je razstavil na prafaktorje ♪
  9.      práprotov  -a -o prid. (á) praproten: praprotovi listi / poljud. praprotovo seme trosi praproti ♪
  10.      práprotovka  -e ž (á) nav. mn., bot. praprotnica ♪
  11.      prečésto  prisl. (ẹ̑) knjiž. prepogosto: prečesto zahaja v kavarno / taka je le prečesto usoda pisateljev ♪
  12.      prečéstokrat  prisl. (ẹ̑) knjiž. prevečkrat, prepogosto: prečestokrat so pri njem iskali pomoč ♪
  13.      prèdnapétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) elektr., v zvezi mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke ♪
  14.      prèdpotópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ekspr. zastarel, nesodoben: predpotopni stroji; predpotopne naprave; to je predpotopno orožje / imeti predpotopno pohištvo / ta človek ima predpotopne nazore ∙ ekspr. predpotopne živali živali, ki so živele v daljni preteklosti ♪
  15.      prèdprôstor  -óra m (è-ó ȅ-ọ́) prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju: iz predprostora se pride v atelje; sobi s predprostoroma / predprostor kina Šiške ♪
  16.      predstojèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar. 1. časovno malo oddaljen; bližnji: predstoječe volitve 2. navzoč: predstoječa povest opisuje dogodke iz prejšnjega stoletja ♪
  17.      predstójnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od predstojnik: predstojnica oddelka, zavoda; predstojnica samostana ♪
  18.      predstójnik  -a m (ọ̑) kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: svojo odsotnost je sporočil predstojniku; predstojnik inštituta, oddelka, zavoda; predstojnik samostana / predstojnik katedre ♪
  19.      predstójniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predstojnike ali predstojništvo: predstojniško delovno mesto / predstojniški organ ♪
  20.      predstójništvo  -a s (ọ̑) dejavnost predstojnikov: naveličal se je predstojništva / ovadili so ga pri predstojništvu predstojnikih ♪
  21.      prèdstôpnja  -e ž (ȅ-ó) publ., navadno s prilastkom kar ima značilnosti česa v še neizraziti obliki: raziskovati predstopnje zavesti / jezikovna integracija kot predstopnja splošne integracije začetna stopnja ♪
  22.      prefantováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval ♪
  23.      preféktovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prefekte: prefektovska služba ♪
  24.      prefotografírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti fotografijo slike, fotografije: prefotografirati freske 2. nav. ekspr. večkrat, z več strani fotografirati: kraj dogodka so si dobro ogledali in ga prefotografirali ♪
  25.      pregostobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje ♪

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA