Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (26.726-26.750)


  1.      špeditêr  tudi speditêr -ja m (ȇ) 1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter 2. v nekaterih deželah lastnik špedicije: njegov oče je špediter ♪
  2.      špèh  špêha m (ȅ é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena ♪
  3.      špehàt  -áta -o prid. (ȁ ā) pog. debel, rejen: zaklali so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič ♪
  4.      špehóvka  -e ž (ọ̄) ocvirkova potica: speči špehovko za pustni torek ♪
  5.      špekulácija  -e ž (á) glagolnik od špekulirati: bil je kaznovan zaradi špekulacije; s špekulacijo je izgubila veliko denarja; trgovanje in špekulacija / špekulacija z ženitvijo / to je storil iz špekulacije // posel, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: špekulacija z zlatom je spodletela; začele so se raznovrstne špekulacije; boriti se proti špekulacijam; spretne, ekspr. umazane špekulacije / borzne špekulacije; pren. velike politične špekulacije ♦ fin. menične špekulacije ♪
  6.      špekulántstvo  -a s (ā) nav. ekspr. dejavnost špekulantov: boriti se proti špekulantstvu; hladno špekulantstvo / politično špekulantstvo ♪
  7.      špetír  -a m (ȋ) nižje pog. prepir, prerekanje: povzročiti špetir; špetir med zakonci, s sosedi / živeti v špetiru s kom ∙ nižje pog. pri sosedovih je večen špetir zelo pogosto se prepirajo ♪
  8.      špíc  -a m (ȋ) pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom: dresiran špic / beli špic; nemški špic ♪
  9.      špíca 1 -e ž (í) 1. vsak od podolgovatih, tankih kovinskih, lesenih delov, ki veže pesto s platiščem: špica se je zlomila; špice pri kolesu, vozu 2. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnik z zvitima špicama ♪
  10.      špíca 2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami ● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; žarg., film. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; žarg., film. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji ♪
  11.      špícelj  -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj ♪
  12.      špičák  -a m (á) nav. mn., pog. zelo koničast čevelj: špičaki z visoko peto ♪
  13.      špíčast  -a -o prid. (í) pog. koničast: špičast kamen; špičaste gore, skale / špičasti čevlji / špičasti komolci; imeti špičast nos; zadnje čase je špičast v obraz suh, shujšan ● pog., ekspr. ta ženska ima špičast jezik je odrezava, pikra; zastar. svileni špičasti robci obrobljeni s čipkami; pog., ekspr. za jed je zelo špičast izbirčen špíčasto prisl.: zdaj ste pa dosegli, kar ste hoteli, je rekla špičasto ♪
  14.      špíčiti  -im nedov. (í ȋ) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili ♪
  15.      špijonírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. vohuniti, oprezovati: špijonirajo za njim / zvečer stoji za svojo hišo in špijonira ♪
  16.      špík  -a m (ȋ) knjiž. izrazito koničast vrh gore: visoki špiki; preplezal je nekaj sten in špikov ♪
  17.      špináča  -e ž (á) kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača ♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi // jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv ♪
  18.      špináčnica  -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice ♪
  19.      špíncelj  -clja m (í) nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev ♪
  20.      špírit  -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit ● žarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel ◊ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol ♪
  21.      špíriten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na špirit: segrevati nad špiritnim plamenom / špiritni gorilnik, kuhalnik gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit ♦ kem. špiritni laki laki, topljivi v špiritu ♪
  22.      špórt  -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji ♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport ♪
  23.      špórten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala 2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke ● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi ◊ igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo špórtno prisl.: športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen ∙ žarg. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno ♪
  24.      špórtnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od športnik: nastopile so mlade športnice; znana športnica ♪
  25.      špráha  -e ž (ȃ) nižje pog. jezik: te šprahe ne razumem; laška špraha ∙ zastar. to ni slovenščina, to je kranjska špraha slovenski jezik s popačenimi nemškimi besedami ♪

   26.601 26.626 26.651 26.676 26.701 26.726 26.751 26.776 26.801 26.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA