Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (26.236-26.260)



  1.      súličarka  -e ž () bot. vodna rastlina s suličastimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v kobulih; žabarka: gojiti suličarke v akvariju ◊ zool. ameriška suličarka velika južnoameriška strupena kača s koničasto glavo, Bothrops
  2.      súličnik  -a m () nekdaj stojalo za sulice: vtakniti sulico v suličnik
  3.      sultanína  -e ž () nav. mn. velika svetla rozina brez pečk: posuti testo s sultaninami; korinte in sultanine
  4.      súltanski  -a -o prid. () nanašajoč se na sultane: sultanska oblast / sultanska Turčija Turčija do odprave monarhije leta 1922ekspr. sultanski nastop ukazovalen, brezobziren
  5.      súm  -a m () na nepotrjenem dokazu temelječa misel a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom ● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njejjur. sum kaznivega dejanja
  6.      sumáren  -rna -o prid. () knjiž. kratek, povzemajoč: sumaren pregled / sumarni zapisnik / moti ga tako sumarno prikazovanje problemov posplošeno, poenostavljenojur. sumarni postopek skrajšani postopek sumárno prisl.: ne obravnavati česa podrobno, ampak le sumarno ∙ knjiž. v članku so poročila navedena le sumarno so le našteta; knjiž. kritiki so razstavo sumarno pohvalili na splošno
  7.      sumíranje  -a s () glagolnik od sumirati: sumiranje, subtrakcija in druge računske operacije / sumiranje delov v skladno celoto
  8.      sumírati  -am nedov. in dov. () 1. mat. seštevati: sumirati cela števila 2. knjiž. povzemati: sumirati mnenja predavateljev // združevati: sumirati sile posameznikov; v človeku se sumirajo različni faktorji
  9.      sumníčiti  -im nedov.) nekoliko sumiti, zlasti neutemeljeno: sumničil je sodelavce, češ da ga tožijo šefu; brez potrebe sumničiti
  10.      súmnja  -e ž (ū) knjiž. sum: to jim je vzbujalo sumnjo, da je on zažgal; iskati potrdila za svojo sumnjo
  11.      sumnjív  -a -o prid. ( í) 1. star. ki (rad) sumi: to so nezaupljivi in sumnjivi ljudje / sumnjiv pogled 2. zastar. sumljiv: sumnjive ljudi so aretirali / njegova prijaznost se ji je zdela sumnjiva
  12.      súnek  -nka m () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov
  13.      súniti  -em dov.) 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj ♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov) 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico ● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela) súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico
  14.      sunkovít  -a -o prid. () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede
  15.      súper  -ja tudi -pra m () žarg., teh. visokooktanski bencin: natočiti super; liter superja
  16.      súper  prid. neskl. () pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super ● žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super
  17.      super...  ali súper... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža
  18.      súperarbitrírati  -am dov. in nedov. (-) v stari Avstriji z višjo zdravniško komisijo ugotoviti (ne)sposobnost koga za vojaško službo: superarbitrirati vojaka // žarg. po taki ugotovitvi nesposobnosti odpustiti iz vojaške službe: vojaka brez prsta na desni roki so superarbitrirali súperarbitríran -a -o: biti superarbitriran
  19.      súperbómba  -e ž (-ọ̑) publ. bomba, zlasti atomska, ki po rušilni moči zelo presega ostale vrste bomb: eksplozija superbombe
  20.      superfosfát  -a m () agr. umetno gnojilo, ki vsebuje fosfor in kalcij: gnojiti s superfosfatom
  21.      súperintendènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) v protestantskem okolju predstojnik večje cerkvene upravne enote: postati superintendent / superintendent Trubar
  22.      supêrior  -ja m (ē) rel. predstojnik, zlasti samostana: postati superior / jezuitski, kartuzijanski superior
  23.      súpermodêren  -rna -o prid. (-ē) ekspr. zelo moderen: supermoderen avtomobil; supermoderno stanovanje
  24.      súperoksíd  in superoksíd -a m (-; ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila
  25.      súpersíla  -e ž (-í) publ. velesila, zlasti Sovjetska zveza in Združene države Amerike: pogajanja, vpliv supersil / atomska, gospodarska supersila

   26.111 26.136 26.161 26.186 26.211 26.236 26.261 26.286 26.311 26.336  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA