Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (2.576-2.600)


  1.      polihístor  -ja m (ȋ) poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil ♪
  2.      polihístorski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje ♪
  3.      polihístorstvo  -a s (ȋ) poznavanje mnogih področij, strok: njegovo nagnjenje k polihistorstvu ♪
  4.      polisíndeton  -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
  5.      polítičnoteritoriálen  -lna -o prid. (í-ȃ) nanašajoč se na političnoupravno delitev državnega ozemlja: političnoteritorialna delitev / političnoteritorialna enota do 1963 družbenopolitična skupnost ♪
  6.      politológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za politologijo: na razgovor so povabili uglednega politologa / diplomirani politolog ♪
  7.      politologíja  -e ž (ȋ) veda o politiki: razvoj politologije / oddelek za politologijo ♪
  8.      politonálen  -lna -o prid. (ȃ) muz. pri katerem istočasno zvenijo različne tonalitete: politonalna glasba ♪
  9.      politonálnost  -i ž (ȃ) muz. istočasno zvenenje različnih tonalitet ♪
  10.      pólkartón  -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) papir. papirniški izdelek, navadno iz ene plasti, ki se uporablja za izdelavo dopisnic, kartotečnih listkov: izdelovati polkarton ♪
  11.      pólotok  -óka tudi -a in polotòk -óka m (ọ̑ ọ́, ọ̑; ȍ ọ́) del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo: objadrati polotok / Balkanski polotok; polotok Istra ♪
  12.      pólstoléten  -tna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star pol stoletja: polstoletni predmeti 2. ki traja pol stoletja: polstoletno obdobje / polstoletna oddaljenost ♪
  13.      pólstolétje  -a [u̯s] s (ọ̑-ẹ̑) doba, ki traja pol stoletja: v zadnjem polstoletju se je marsikaj spremenilo / star. časopis je začel izhajati leta 1928, to je pred polstoletjem pred pol stoletja / zgodovina drugega polstoletja našega štetja ♪
  14.      póltón  -a [u̯t] m (ọ̑-ọ̑) 1. muz. interval male sekunde ali zvečane prime: pri molovski lestvici sta poltona med drugo in tretjo ter peto in šesto stopnjo; za polton zvišan ton / diatonični polton interval male sekunde; kromatični polton interval zvečane prime 2. odtenek določene barve med svetlim in temnim tonom: izkazovati poltone; film dobro zaznava poltone; rdeč, siv polton ♪
  15.      póltónski 1 -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ̑) težek pol tone: poltonski kamniti bloki // ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo ♪
  16.      póltónski 2 -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvica ♦ tisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše ♪
  17.      póltovóren  in póltovôren -rna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ́; ọ̑-ó) v zvezah: poltovorni avtomobil manjši avtomobil za prevoz tovorov; poltovorna ladja ladja za hkraten prevoz tovora in potnikov ♪
  18.      póltovornják  -a [u̯t] m (ọ̑-á) poltovorni avtomobil: naložiti tovor na poltovornjak ♪
  19.      pomótoma  prisl. (ọ̑) po pomoti: ime v članku je pomotoma izpadlo; pomotoma ga je nagovoril z gospodom / pomotoma vpisan račun ♪
  20.      pontón  -a m (ọ̑) 1. voj. štirioglato koritasto plovilo za prevažanje ljudi ali tovora čez reke: vojaki so zaplenili dva pontona z orožjem; prepeljati tovor s pontonom // tako plovilo kot podpora za pontonski most: na pontone so položili deske in zgradili most 2. navt. naprava za dviganje potopljenih ladij: ponton se je zasidral na kraju, kjer je bila potopljena ladja ♪
  21.      pontonír  -ja m (í) voj. pripadnik posebne inženirske enote, ki postavlja pontonske mostove, ovire na rekah in bregovih: poslali so pontonirje z nalogo, da preiščejo rečno dno; četa pontonirjev je morala nahitro postaviti nov pontonski most ♪
  22.      pontónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pontonirje ali ponton: na pomoč so poklicali pontonsko enoto / pontonski čoln, most, splav / pontonski žerjav ♪
  23.      poočitováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. izražati, kazati: ta nasprotja so poočitovala notranji propad; v njegovih romanih se poočituje boj za obstanek ♪
  24.      pòoktóbrski  -a -o prid. (ȍ-ọ́) publ. nanašajoč se na čas po oktobrski revoluciji: pooktobrski razvoj gospodarstva v Sovjetski zvezi ♪
  25.      popéstovati  -ujem in popestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) krajši čas pestovati: popestovati otroka; čeprav je že velik, se še vedno rad popestuje / ekspr. malo je popestovala svojo žalost, nato pa pozabila nanjo ♪

   2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA