Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (2.526-2.550)



  1.      pla  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja
  2.      planičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. tak kot pri Platonu; platonski: platonična teorija ∙ platonična ljubezen ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih 2. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje; formalen: platonični protesti; to je samo platonična obljuba planično prisl.: poslanci so le platonično zadovoljili svoje volivce; ljubil jo je samo platonično
  3.      planik  -a m (ọ́) filoz. pristaš platonizma: imeli so ga za platonika ∙ ekspr. kar se tiče ljubezni, je platonik ljubi platonično
  4.      platonízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki temelji na Platonovi filozofiji o idejah kot samostojnih bitnostih: platonizem in neoplatonizem
  5.      plátonski  -a -o prid. () tak kot pri Platonu: platonska filozofija / platonska država
  6.      planski  -a -o prid. (ọ̑) platoničen: platonska ljubezen / to je bil samo platonski poziv za prenehanje spora plansko prisl.: platonsko ljubiti
  7.      plavutonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. morskemu življenju prilagojeni sesalci z nogami, spremenjenimi v plavuti, Pinnipedia: glavonožci in plavutonožci
  8.      pleistocén  -a m (ẹ̑) geol. starejša doba kvartarja, ledena doba: pojav ledu v pleistocenu
  9.      pleistocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleistocen, ledenodoben: pleistocenski prod; pleistocenska poledenitev ♦ antr. pleistocenski človek človek iz pleistocena, ki je živel v votlinah, jamah
  10.      plemenítost  -i ž () lastnost, značilnost plemenitega: deluje iz idealizma in plemenitosti; plemenitost in poštenost / sivi lasje so dajali njegovemu obrazu nekako plemenitost
  11.      plinoben  -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona
  12.      plodovítost  -i ž () nav. ekspr. lastnost, značilnost plodovitega: ustvarjalna plodovitost; plodovitost pisatelja / knjiž. plodovitost žene plodnost / knjiž. plodovitost zemlje rodovitnost
  13.      ploskovítost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost ploskovitega: ploskovitost predmeta ♦ um. linearnost in ploskovitost figur
  14.      ploščátost  -i ž (á) lastnost, značilnost ploščatega: ploščatost predmeta
  15.      plon  -a m (ọ̑) knjiž. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote; plotun: raketni, topovski ploton
  16.      plutokracíja  -e ž () polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo
  17.      plutokrát  -a m () polit. pripadnik plutokracije: izkoriščevalski cilji plutokratov
  18.      plunij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija
  19.      plunijev  -a -o (ọ́) pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba
  20.      plunski  -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina
  21.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast
  22.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca
  23.      plutovína  -e ž (í) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: izolirati s plutovino / zamaški iz plutovine ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
  24.      plutovínast  -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom
  25.      pnevmoraks  -a m (ọ̑) med. nabiranje zraka v poprsnični votlini: zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa / spontani, umetni pnevmotoraks; pnevmotoraks zaradi poškodbe // dovajanje zraka v to votlino: pnevmotoraks je uspel; cevke za pnevmotoraks

   2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA