Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (24.426-24.450)


  1.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika ♪
  2.      shów  tudi šóv -a [šov] m (ọ̑) zabavna prireditev, oddaja, ki jo navadno vodi kak pevec popevk: imeti, pripraviti show; nastopiti v showu; začetek showa / glasbeni, televizijski show ● ekspr. že spet je imela svoj show je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje ♪
  3.      shrámba  -e ž (ȃ) 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna; stanovanje ima zračno shrambo; iti v shrambo po vino; ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo ♪
  4.      shránek  -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki ♪
  5.      shraníti  in shrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila ♪
  6.      shránjati  -am nedov. (á) redko shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti ♪
  7.      shranjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shranjevanje: majhni shranjevalni prostori; police in druge shranjevalne površine v omari ♦ jur. shranjevalna pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
  8.      shranjeválnica  -e ž (ȃ) prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico; shranjevalnica koles, za kolesa ♪
  9.      shranjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od shranjevati: shranjevanje jabolk za zimo; shranjevanje v hladilniku; prostor za shranjevanje čevljev / shranjevanje dopisov ♪
  10.      shranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti // delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije ♪
  11.      shújšanost  -i ž (ȗ) stanje shujšanega človeka: skrbela jih je fantova shujšanost; zaradi shujšanosti se jim je zdel še večji ♪
  12.      sí  m neskl., tudi sí síja (ȋ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici ♪
  13.      síamka  -e ž (ȋ) pog. siamska mačka: kupil je čistokrvno siamko ♪
  14.      sibírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz ◊ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica ♪
  15.      sicèr  tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi II. v prislovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar ● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli ♪
  16.      sicèršnji  -a -e prid. (ȅ) knjiž. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer ● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh ♪
  17.      sideróza  -e ž (ọ̑) med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza ♪
  18.      sidêrski  -a -o prid. (ȇ) knjiž., redko zvezden, astralen: siderska svetloba ♦ astr. siderski mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde ♪
  19.      sidól  -a m (ọ̑) poljud. sredstvo za čiščenje kovinskih predmetov: očistiti medenino, štedilnik s sidolom ♪
  20.      sidríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico ♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče ♪
  21.      sídrn  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel ◊ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago ♪
  22.      sídro  -a s (ȋ) 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala ∙ ekspr. dvigniti sidro oditi ♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro ♪
  23.      siéna  -e ž (ẹ̑) knjiž. naravni pigment rdeče ali rjave barve: renesančni slikarji so podslikavali s sieno ♦ um. naravna rumenkasto rjav, žgana siena rdečkasto rjav pigment ♪
  24.      siénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Sieno: sienska stolnica / sienski marmor ♦ um. naravna sienska zemlja rumenkasto rjav, žgana sienska zemlja rdečkasto rjav pigment ♪
  25.      siésta  -e ž (ẹ̑) v španskem in italijanskem okolju opoldanski počitek: po siesti je prišel k njim; ura za siesto ♪

   24.301 24.326 24.351 24.376 24.401 24.426 24.451 24.476 24.501 24.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA