Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (24.311-24.335)



  1.      senešál  -a m () v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja
  2.      seník  -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku
  3.      sénior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata
  4.      senjór  in señór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez
  5.      senôžet  in senožét -éti žẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet
  6.      sentimènt  -ênta m ( é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnostipsih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje
  7.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
  8.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija
  9.      senzál  -a m () ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal
  10.      senzitíven  -vna -o prid. () knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije
  11.      sèp  sêpa m ( é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
  12.      separát  -a m () zal. posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis: življenjepisu in bibliografiji je treba priložiti tudi separate; separat z avtorjevim posvetilom
  13.      separáten  -tna -o prid. () knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenjazal. separatni odtis posebni odtis
  14.      separatízem  -zma m () nav. slabš. težnja po odcepitvi od kake skupnosti: obsojati separatizem / politični separatizem // težnja po večji samostojnosti v kaki skupnosti: zagovorniki pokrajinskega separatizma; separatizem in partikularizem / gospodarski separatizem
  15.      separé  -ja m (ẹ̑) ločen manjši prostor v gostinskem lokalu: natakar jih je odpeljal v separe
  16.      sépija  -e ž (ẹ́) 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki
  17.      septét  -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta // skladba za tak ansambel: zbirka septetov
  18.      séptima  -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu sedmih diatoničnih stopenj: zaigrati septimo / mala v obsegu petih celih tonov, velika septima v obsegu petih celih tonov in poltona // sedma diatonična stopnja glede na dani ton: motiv se zaključi na septimi
  19.      sêra  -e ž () nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna
  20.      seríga  -e ž (í) nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: to serigo težko poslušam / si pa res prava seriga
  21.      serigrafíja  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: serigrafija in monotipija // odtis v tej tehniki: zbirka serigrafij
  22.      sêrija  -e ž (é) navadno s prilastkom 1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu; opraviti serijo raziskav; zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi ∙ publ. naredil je serijo napak veliko 2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo; junaki otroške televizijske serije 3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah ◊ fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; muz. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del
  23.      sêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodbelektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezava sêrijsko prisl.: ladje bodo gradili serijsko; serijsko izdelovati
  24.      serolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na serologijo: serološke raziskave / serološki laboratorij
  25.      serpentínast  -a -o prid. () nanašajoč se na serpentino: serpentinasta cesta, steza / serpentinasta vožnja serpentínasto prisl.: cesta se serpentinasto spušča v dolino

   24.186 24.211 24.236 24.261 24.286 24.311 24.336 24.361 24.386 24.411  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA