Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (24.126-24.150)



  1.      saprabòlt  in saprabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt
  2.      sapralòt  in sapralót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot
  3.      sapraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sapramenski pijanec ne da miru; spet so pili to sapramensko žganje 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: imam sapramensko srečo sapraménsko prisl.: sapramensko se ji mudi
  4.      sapramènt  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament
  5.      sapramìš  medm. () šalj. izraža podkrepitev trditve: sapramiš, to je nerodna stvar; ali se mi je prilegel ta požirek, sapramiš
  6.      sapropél  -a m (ẹ̑) petr. usedlina organskega izvora na dnu stoječih vod, iz katere nastaja nafta, premog
  7.      sarabánda  -e ž () počasen španski ples v tridobnem taktu: dostojanstveno so odplesali sarabando ♦ muz. stavek baročne suite, navadno predzadnji
  8.      sárajevski  -a -o prid. () nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice ♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno
  9.      sardélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sardele: sardelna plavut ♦ gastr. sardelni filet vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju; sardelno maslo namaz iz surovega masla in sardelnih filetov
  10.      sardína  -e ž () sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju // sardela: loviti sardine
  11.      sargáški  -a -o prid. () nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum
  12.      sataníst  -a m () kdor časti satana: bil je satanist; sekta satanistov
  13.      satanízem  -zma m () 1. čaščenje satana: satanizem in malikovalstvo 2. knjiž. kar je satansko: skrivnost satanizma pri človeku / to je že pravi satanizem
  14.      sátanov  -a -o prid. () nanašajoč se na satana: prikazen v satanovi podobi; to je satanovo delo ∙ ekspr. to ti je pravo satanovo seme človek z veliko slabimi lastnostmi
  15.      sátanski  -a -o prid. () ekspr. 1. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo satanu: to je satanski človek / satanska zloba / satanski posmeh hudoben, zloben; obšlo ga je pravo satansko veselje / ima satanske oči 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: s satansko hitrostjo se je odpeljal; muči ga satanska lakota sátansko prisl.: satansko se je zasmejal; satansko iznajdljiv človek
  16.      satelít  -a m () 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov
  17.      satelítski  -a -o prid. () nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico ♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno
  18.      sáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na sat: satna celica ♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov
  19.      sátir  in satír -a m (; ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir
  20.      sátje  -a stil. satjè -à s (á; ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
  21.      saturacíjski  -a -o prid. () agr., v zvezi saturacijsko blato snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom
  22.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
  23.      savínjčan  -a m () pog. vlak ali avtobus, ki vozi v Savinjsko dolino: pripeljala se je s savinjčanom
  24.      sávna  -e ž () izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna // prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni
  25.      scágati  -am dov. (á) nižje pog. obupati: zato še ni treba scagati scágan -a -o: bil je ves scagan

   24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201 24.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA