Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (24.011-24.035)
- samomorílski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȋ) nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje ∙ ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen ♪
- sámomúčenje -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje ♪
- sámonapajálnik -a m (ȃ-ȃ) agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki ♪
- sámonavijálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ-ȃ) obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese ♪
- samoníkel -kla -o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega ♪
- samoníklost -i ž (í) lastnost, značilnost samoniklega: samoniklost naše kulture / knjiž. kritik poudarja njegovo pesniško samoniklost izvirnost, originalnost / knjiž. samoniklost njegove življenjske poti samostojnost, neodvisnost / samoniklost čustvovanja; samoniklost v nazorih ♪
- sámonôsen -sna -o prid. (ȃ-ó ȃ-ō) v zvezah: arhit. samonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani; avt. to vozilo ima samonosno karoserijo karoserijo s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije ♪
- sámonosílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ) teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena ♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči ♪
- samooblásten -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki ima neomejeno, samovoljno oblast: bil je svetovalec samooblastnega ruskega carja // oblasten, samovoljen: ima samooblastnega moža / direktorjevo samooblastno ravnanje samooblástno prisl.: samooblastno se je vmešaval v državne posle ♪
- sámoobrámba -e ž (ȃ-ȃ) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi ♪
- sámoobsôdba -e ž (ȃ-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba ♪
- sámoočiščevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja ♪
- sámoočítanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju ♪
- sámoodpóved -i ž (ȃ-ọ̑) odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje ♪
- sámoodrékanje -a s (ȃ-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja ♪
- sámoodtujênost in sámoodtújenost -i ž (ȃ-é; ȃ-ȗ) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi ♪
- sámoomáma -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice ♪
- sámoosvéščanje -a s (ȃ-ẹ́) knjiž. osveščanje samega sebe: proces samoosveščanja / to je bilo pomembno za narodno samoosveščanje; samoosveščanje človeštva ♪
- samopál in samopàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali ♪
- samopášiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni ♪
- samopášnost -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost ♪
- samopérka -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris ♪
- sámoplačník -a m (ȃ-í) kdor mora zdravstvene storitve plačati sam: zavarovanci in samoplačniki / gostje samoplačniki v zdravilišču ♪
- sámopomóč -i in -í ž (ȃ-ọ̑) 1. pomoč samemu sebi: samopomoč in samoobramba / ustanoviti zadrugo zaradi gospodarske samopomoči kmetov 2. organizacija v kaki skupnosti, ki iz prispevkov članov daje posojila, denarno podporo: pristopiti k samopomoči; biti član samopomoči; sklad samopomoči / Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije ◊ jur. pravica posestnika do samopomoči pravica posestnika, da brani svojo posest pred motenjem ali odvzemom ♪
- sámoponížanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva ♪
23.886 23.911 23.936 23.961 23.986 24.011 24.036 24.061 24.086 24.111