Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (23.936-23.960)



  1.      sájavost  -i ž (á) lastnost, značilnost sajavega: sajavost sten / stopnja sajavosti ◊ agr. sajavost hmelja, jabolk glivična bolezen, pri kateri nastanejo na listih, sadežih črnkaste lise; vet. sajavost kožna bolezen z večjimi izpuščaji pri sesnih prašičkih
  2.      sajênka  -e ž (é) zastar. sadika: gojiti sajenke v toplih gredah / zeljne sajenke
  3.      sájiti  -im nedov.) povzročati, da postane kaj sajasto, črno: tak plamen saji posodo
  4.      sakrabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ta sakrabolska ženska je vse pokvarila; jezi me to sakrabolsko vreme / kot psovka sakrabolski osel, priti bi moral že včeraj sakrabólsko prisl. zelo, močno: sakrabolsko se je poznalo, da je prišel k hiši ta človek
  5.      sakrabòlt  in sakrabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sakrabolt, kako je mraz; to je pa res lepo, sakrabolt
  6.      sakralizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. narediti kaj vzvišeno, sveto: sakralizirati literaturo sakralizíran -a -o: sakralizirana podoba pesnika
  7.      sakraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sakramenski fant spet razgraja; tri leta sem prebil v tej sakramenski luknji / kot psovka sakramenska frklja 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila sakramenska smola sakraménsko prisl.: bilo je sakramensko mrzlo
  8.      sakramènt  medm. () pog. izraža močno podkrepitev trditve: sakrament, me je ujezil; če to ni nesramnost, sakrament
  9.      sakrilégij  -a m (ẹ́) rel. svetoskrunstvo, bogoskrunstvo: storiti sakrilegij; pren., knjiž. taka primerjava je sakrilegij
  10.      sakrosánktnost  -i ž () knjiž. nedotakljivost, svetost: omajati sakrosanktnost koga / sakrosanktnost pogodbe
  11.      saksofón  -a m (ọ̑) pihalni instrument s pipi podobno zavito cevjo: igra saksofon
  12.      salabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ti salabolski otroci / te salabolske malenkosti mi vzamejo dosti časa 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila res salabolska smola salabólsko prisl.: na to je treba salabolsko paziti; bilo je salabolsko vroče
  13.      salaménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: salamenska ženska mu ne da miru / peljal je po tistih salamenskih klancih 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej salamenski vročini ne more delati / pri dekletih ima salamensko srečo salaménsko prisl.: morali bomo salamensko paziti; plašč je bil salamensko drag
  14.      salamènt  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: salament, dolgo se nisva videla; to pa je vojak, salament
  15.      salangána  -e ž () zool. v jugovzhodni Aziji živeča, lastovki podobna ptica, ki gradi gnezdo iz lepljivega izločka podjezične žleze, Collocalia fuciphaga
  16.      sálast  -a -o prid. (á) podoben salu: mehka, salasta slanina ∙ ekspr. majhen, salast človek debel; ekspr. umazana, salasta knjiga zamaščena; star. imeti salasto kožo mastno kožo
  17.      saldakónti  -ov m mn. (ọ̑) fin. kartoteka kontov, v katerih so prikazane terjatve in obveznosti: saldakonti so na tekočem; vpisati plačilo v saldakonte // oddelek, ki vodi tako kartoteko: vodja saldakontov
  18.      saldakontíst  -a m () fin. kdor knjiži v saldakonte: razpisati mesto saldakontista
  19.      saldírati  -am dov. in nedov. () fin. z dodatnim vpisom izravnati vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: saldirati konto / saldirati hranilno knjižico v celoti izplačatiknjiž. zdaj pa saldirajva najin račun poravnajva saldíran -a -o: saldirani računi
  20.      sáldo  -a m () fin. razlika med vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: izračunati saldo / debetni saldo; terjatveni saldo; saldo tekočega računa stanje denarnih sredstev na tekočem računu; pren. vse življenje sem se mučil in kakšen je saldo ◊ ekon. saldo plačilne bilance s tujino razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza; soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev
  21.      sálmiak  -a m () poljud. vodna raztopina amoniaka, strok. salmiakovec: čistiti madeže s salmiakom
  22.      sálmiakovec  tudi salmiákovec -vca m (; á) vodna raztopina amoniaka: s salmiakovcem odstranjevati madeže s stekla
  23.      salmoníd  -a m () nav. mn., zool. roparske, navadno sladkovodne ribe s tolsto plavutjo, Salmonidae: losos, postrv in drugi salmonidi
  24.      salón  -a m (ọ̑) 1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon; peljati obiskovalca v salon; pohištvo za salon ∙ ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se uglajeno vesti 2. s prilastkom sodobno urejen prostor, kjer se opravljajo frizerske, krojaške, modne storitve: najeti salon / frizerski, kozmetični salon; krojaški salon; salon ženske in moške mode ♦ obl. modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi 3. lepše urejen prostor v gostinskem obratu: točilnica in salon / v deževnem vremenu so ladijski potniki ostali v salonu 4. s prilastkom prostor za občasne razstave novih izdelkov, strojev, umetniških del: razstavljati v likovnem salonu; prodajni, razstavni salon // razstava takih izdelkov, strojev, umetniških del: avtomobilski salon; letni salon motornih koles v Londonu; odprli so mednarodni salon poljedelskih strojev; salon pohištva 5. zlasti v meščanskem okolju družba, zlasti literarno-umetniška, ki se zbira pri kaki osebi: baronica je ustanovila svoj salon; biti središče salona / literarni salon
  25.      salónar  -ja m (ọ̑) nav. mn. eleganten ženski čevelj navadno brez okraskov in z visoko peto: za gledališče je obula salonarje; črni salonarji

   23.811 23.836 23.861 23.886 23.911 23.936 23.961 23.986 24.011 24.036  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA