Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (23.336-23.360)


  1.      redingóta  -e ž (ọ̑) knjiž., redko redingot: obleči redingoto ♪
  2.      rédis  neskl. pril. (ẹ̑) teh., v zvezi redis pero pero s ploščato okroglo konico za pisanje, risanje s tušem: risati z redis peresom ♪
  3.      redítelj 1 -a m (ȋ) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred 2. zastar. organizator, vodja: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar ♪
  4.      redíteljica 1 -e ž (ȋ) ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: rediteljica v kinu; reditelji in rediteljice pri demonstrativnem pohodu // šol. učenka, ki skrbi za red, čistočo v razredu: rediteljica je povedala učitelju, katerih učencev ni ♪
  5.      redívo  -a s (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo ♪
  6.      rédkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal ♪
  7.      rédkokdó  rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč ∙ govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro ♪
  8.      redníca  -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica ♪
  9.      rédoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov // ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu ♪
  10.      redoséja  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo ◊ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja ♪
  11.      redóven 1 -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka ♪
  12.      redóven  in rédoven -vna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) šport., v zvezi redovne vaje vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje ♪
  13.      redovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles redovíto prisl.: redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo ♪
  14.      redóvništvo  -a s (ọ̑) 1. obstoj, dejavnost redovnikov: zgodovina redovništva // redovniški poklic: odločiti se za redovništvo 2. redovniki: dejavnost redovništva ♪
  15.      reducírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga 2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko 4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati // metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo ● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih ◊ lingv. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino reducírati se kem. sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo reducíran -a -o: reducirani samoglasniki ♪
  16.      redúkcija  -e ž (ú) glagolnik od reducirati: redukcija izdatkov; redukcija uvoza na najmanjšo mero / redukcija zaposlenih / zaradi redukcije električnega toka dela niso končali / upirati se redukciji človeka na kakršnokoli shemo / redukcija silicijevega dioksida; redukcija in oksidacija / redukcija rude; redukcija s koksom / redukcija samoglasnikov / moderna vokalna redukcija ● knjiž., redko predmeti na sliki niso posnetki stvari, temveč shematične redukcije reducirane oblike ♪
  17.      redukcionízem  -zma m (ȋ) knjiž. enostranska, ozka obravnava problemov: njegov redukcionizem me moti ♦ filoz. redukcionizem proučevanje in razlaganje pojavov z metodami in zakonitostmi ene vede; sociološki redukcionizem ♪
  18.      reduktibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se da speljati na nižjo logično ravnino: to pravilo je reduktibilno ♪
  19.      redúta  -e ž (ȗ) nekdaj 1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute // najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe ♪
  20.      redúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača ♪
  21.      rèekspórt  -a m (ȅ-ọ̑) ekon. izvoz uvoženega blaga: ukvarjati se z reeksportom; podjetje za reeksport ♪
  22.      rèelékcija  -e ž (ȅ-ẹ́) ponoven izbor za opravljanje razpisanih del in nalog z volitvami, ponovna izvolitev: reelekcija direktorja, sodnikov / čez eno leto bo imel drugo reelekcijo ♪
  23.      rèelekcíjski  tudi rèelékcijski -a -o prid. (ȅ-ȋ; ȅ-ẹ́) nanašajoč se na reelekcijo: reelekcijski postopek / reelekcijski razpis ♪
  24.      referát  -a m (ȃ) 1. govornemu podajanju namenjeno besedilo a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje: prebrati, sestaviti referat; referat o novih virih energije; referat in koreferat / imeti, podati referat b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, poročilo: referat o političnem položaju v državi // govorno podajanje takega besedila: referati so trajali največ dvajset minut; po referatu je bila razprava 2. šol. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja: učenci so morali napisati po en referat na leto / razdeliti študentom referate teme, naslove zanje 3. najmanjša notranja organizacijska enota uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ustanoviti, voditi referat; kulturni, organizacijski referat; referat za reklamo; oddelek, odsek in referat ♪
  25.      referénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar je s čim v določeni soodvisni povezanosti: obravnavati problem izseljenstva in njegove reference 2. nav. mn. priporočilo: biti brez referenc / ta uspeh bo pomagal našemu izvozu do primernih referenc ◊ biblio. v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje; elektr. kar na osnovi primerjanja usmerja delovanje (elektronskega) računalnika; lingv. odnos med jezikovnim znakom in predmetom, dogodkom, na katerega se znak nanaša ♪

   23.211 23.236 23.261 23.286 23.311 23.336 23.361 23.386 23.411 23.436  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA