Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (22.336-22.360)



  1.      prótičlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško
  2.      prótidržáven  -vna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti državi: obtožen je bil zaradi protidržavnega delovanja / slabš. protidržavni elementi
  3.      prótigovórnik  -a m (ọ̑-ọ̑) kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika: ljudje so napeto poslušali protigovornika
  4.      prótiígra  -e ž (ọ̑-) nav. ekspr. nasprotovanje komu zaradi različnih idej, koristi; nasprotna igra: politična protiigra ♦ gled. igra v drami, katere nosilec je antagonist
  5.      prótijêdrski  -a -o prid. (ọ̑-ē) ki je proti izkoriščanju atomske energije, proti jedrskemu orožju: protijedrske demonstracije / protijedrska zaščita
  6.      prótikandidát  -a m (ọ̑-) kandidat, ki nastopa proti določenemu kandidatu: postavili so mu protikandidata
  7.      prótiletálski  -a -o prid. (ọ̑-) voj. ki je, se uporablja proti letalom: protiletalsko topništvo / protiletalska obramba, zaščita / protiletalsko zaklonišče
  8.      protínast  -a -o prid. () med. ki ima protin: protinast človek / protinaste noge protínasto prisl.: protinasto zviti prsti
  9.      prótioróžje  -a s (ọ̑-ọ̑) voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju: izdelati učinkovito protiorožje
  10.      prótipogòj  -ója tudi -ôja m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje
  11.      prótipoménka  -e ž (ọ̑-ẹ̑) lingv. antonim: protipomenke in sopomenke
  12.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
  13.      prótisemítski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti semitom, Židom: protisemitska gonja
  14.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  15.      prótisovjétski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti sovjetom ali Sovjetski zvezi: protisovjetska propaganda
  16.      protíst  -a m () nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov
  17.      prótistáva  -e ž (ọ̑-) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
  18.      prótistrúp  -a m (ọ̑-) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin
  19.      prótitánkovec  -vca m (ọ̑-) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke
  20.      prótitánkovski  -a -o prid. (ọ̑-) voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki ∙ knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet
  21.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju
  22.      protíti  -ím nedov. ( í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo
  23.      prótiučínek  -nka m (ọ̑-) z učinkom izzvan nasprotni učinek: učinek in protiučinek / protiučinek izpušnih plinov žene raketo v nasprotno smer
  24.      prótiudár  tudi prótiudàr -ára m (ọ̑-; ọ̑- ọ̑-á) udar kot odgovor na nasprotnikov udar: z močnim protiudarom so zavzeli izgubljeno postojanko / državni protiudar
  25.      prótiukrèp  -épa m (ọ̑- ọ̑-ẹ́) publ. z ukrepom, dejanjem izzvan nasprotni ukrep: na to odločitev so hitro odgovorili s protiukrepom / za požar predvideni protiukrepi

   22.211 22.236 22.261 22.286 22.311 22.336 22.361 22.386 22.411 22.436  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA