Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (22.211-22.235)
- prodúkt -a m (ȗ) 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica 4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil ◊ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo
ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
- prodúkten -tna -o prid. (ȗ) ekon., v zvezi produktna borza ustanova za trgovanje z istovrstnimi proizvodi: prodaja kmetijskih pridelkov na produktni borzi ♪
- produktíven -vna -o prid., produktívnejši (ȋ) 1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb: produktivni del prebivalstva / produktivne in neproduktivne dejavnosti / produktivna zemljišča zemljišča, primerna, porabna za obdelovanje 2. ki razmeroma veliko naredi, proizvede: biti zelo produktiven; nagraditi produktivne gospodarske organizacije / gospodarsko produktivni poklici donosni 3. publ. ustvarjalen, kreativen: produktivni in reproduktivni umetniki ◊ ekon. produktivna potrošnja sredstva, porabljena za proizvodnjo; produktivne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; produktivno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost ♪
- produktívnost -i ž (ȋ) kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti, proizvodnost: povečati produktivnost; nizka produktivnost; produktivnost industrije, obrata; stopnja produktivnosti / produktivnost delavcev storilnost ♦ ekon. produktivnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom ♪
- profesionálen -lna -o prid. (ȃ) poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni igralec; profesionalni in amaterski vozniki ♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
- profesionalízem -zma m (ȋ) poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem // ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem ♪
- profesionálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost profesionalnega: profesionalnost nastopa je očitna / doseči visoko profesionalnost ♪
- profésor -ja m (ẹ̑) kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor tovariš profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; neskl. profesor Boršnikova // kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev ♪
- profésorica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od profesor: poslušati profesorico; profesorica slovenščine / redna profesorica / kot nagovor da, tovarišica profesorica; kot pristavek k imenu profesorica Hudales(ova) ♪
- profíl -a m (ȋ) 1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom 2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu 3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil // prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil 4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili 5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni,
umetniški profil pisatelja ● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje ◊ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn.
profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora ♪
- profilírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
- profíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profit: v kupčijo so ga vodili profitni motivi ◊ fin. profitna mera v kapitalistični ekonomiki v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala ♪
- profórma neskl. pril. (ọ̑) trg., v zvezi proforma faktura pismeno sporočilo o ceni blaga ali storitve, za katero se kupec zanima, predračun: izdati proforma fakturo ♪
- próga -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana-Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana-Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m 5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga ◊ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na
trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga ♪
- prognóza -e ž (ọ̑) napoved, predvidevanje, zlasti strokovnjaka: prognoza se ni uresničila; prognoza vremena / delati prognoze ∙ žarg., šport. športna prognoza športna napoved // med. napoved, predvidevanje strokovnjaka o poteku, izidu bolezni, operacije: prognoza je dobra, slaba; diagnoza in prognoza / prognoza poškodovanca, zdravljenja / zdravnik je povedal prognozo ♦ psih. prognoza prestopnika strokovna napoved, kakšno bo nadaljnje življenje prestopnika ali kdo bo verjetno postal prestopnik ♪
- prognozêr -ja m (ȇ) publ. kdor napove, predvidi kaj, napovedovalec: ni bil dober prognozer: film ni dobil nagrade ∙ žarg. nagrado športne napovedi si bo razdelilo tristo prognozerjev napovedovalcev izidov nogometnih tekem z listki športne napovedi ♪
- progóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na progo: progovna širina / progovna vozila / progovno osebje ♦ žel. progovni avtomobil avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni čuvaj; progovni delavec delavec, ki na določenem odseku skrbi za vzdrževanje proge; progovni odsek del proge, na katerem lahko vozi le en vlak ♪
- prográm -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev,
uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno
lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana,
po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
- programíranje -a s (ȋ) glagolnik od programirati: a) ukvarjati se s programiranjem; programiranje koncertov, televizijskega sporeda b) finančno, gospodarsko programiranje; programiranje dela / biro za programiranje c) programiranje pečice / programiranje računalnika ◊ ekon. linearno programiranje matematično analiziranje problema, s katerim se izmed mogočih rešitev določi najboljša, najprimernejša ♪
- programírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program // predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena ♦ elektr. računalnik dela, kar mu programiramo programíran -a
-o: pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava ♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig ♪
- progresíja -e ž (ȋ) publ. povečanje, naraščanje: razčlenjevati vzroke za progresijo prestopništva / progresija odvzemanja dohodka zmanjšuje pobudo za njegovo ustvarjanje // količina povečanja, naraščanja: izračunati progresijo / krivulja prikazuje naraščanje davčne progresije ◊ mat. aritmetična, geometrična progresija aritmetično, geometrično zaporedje ♪
- progresíven -vna -o prid. (ȋ) ki napreduje, se razvija a) glede na kakovost, pozitivnost: ta filozof zanikuje progresivni razvoj človeške družbe; progresiven in regresiven b) glede na količino, intenzivnost; naraščajoč, stopnjujoč: progresivno nadomeščanje tujih strokovnjakov z domačimi / progresivno naraščanje stroškov // napreden: komunistična partija in druge progresivne sile; progresivne in reakcionarne stranke ◊ ekon. progresivna obdavčitev obdavčitev, pri kateri davčna stopnja raste hitreje kot davčna osnova; med. progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; ped. progresivna pedagogika ameriška pedagoška smer, ki poudarja pomen otrokove aktivnosti in upoštevanje individualnih razlik pri učenju progresívno prisl.: progresivno naraščajoči stroški ♪
- proizvajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor proizvaja: ta tovarna spada med največje proizvajalce cementa, pohištva; odnosi med proizvajalci in uporabniki / družbeni, privatni proizvajalci / publ.: drobni kmetijski proizvajalci kmetje; svetovni proizvajalci kave pridelovalci / jugoslovanski filmski proizvajalci ♦ ekon. neposredni proizvajalec ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; jur. zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini ♪
- proizvajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proizvajanje: proizvajalni postopek / kmetijska proizvajalna organizacija ♦ ekon. proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev ♪
- proizvajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od proizvajalec: proizvajalke se morajo enakopravno vključevati v vodenje tovarne / tovarna je znana kot odlična proizvajalka pisarniške opreme / v državah, proizvajalkah nafte, so tej surovini zvišali cene ♪
22.086 22.111 22.136 22.161 22.186 22.211 22.236 22.261 22.286 22.311