Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (21.436-21.460)


  1.      pretendêntka  in pretendéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od pretendent: pretendentka na prestol ♪
  2.      pretendírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., v zvezi z na 1. izražati zahtevo po naslovu, položaju: pretendirati na mesto voditelja v stranki; ne pretendira na položaj v vladi / pretendirati na prestol 2. izraža namen, hotenje osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: pretendirati na znanstveno spoznavanje družbe / črtica ne pretendira na globljo psihološko analizo; knjiga pretendira na to, da bi bila znanstveno delo pisana je z namenom, da bi bila znanstveno delo ♪
  3.      pretentáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega ♪
  4.      pretenzíja  tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo ♪
  5.      pretèp  -épa m (ȅ ẹ́) medsebojno dajanje udarcev: iz prepira se je razvil pretep; bil je zapleten v pretep; fantovski pretepi; ekspr. krvav pretep; pretep med šolarji, s sosedom; pretep s koli, z noži; vzroki za pretep ♪
  6.      pretét  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala pretéto prisl.: preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile ♪
  7.      pretéža  -e ž (ẹ́) žel. teža, večja od dovoljene: ugotoviti pretežo; preteža vagona / preteža vlaka teža vlaka, večja od dovoljene vlečne moči lokomotive ♪
  8.      pretežáven  -vna -o prid. (á ā) preveč težaven: pretežaven vzpon; to je zanj pretežavna naloga; pretežavno delo, vprašanje / ekspr. znajti se v pretežavnem položaju zelo težavnem ♪
  9.      pretêžek  in pretežák -têžka -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč težek: pretežek tovor; voz je pretežek; pretežka žival / pretežke naloge; pretežka služba / to je zanj pretežka hrana / pretežko življenje pretežkó prisl.: to mu ni bilo pretežko storiti ♪
  10.      pretéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. z izrazom količine ki obsega, predstavlja večji del česa: pretežni del izobražencev se jim je pridružil; pretežen del svojega življenja je preživel na kmetih; mnenje pretežne večine / publ. oboroženi so v pretežni meri s sodobnim orožjem v glavnem, pretežno; prebivalci tega področja so v pretežni večini priseljenci večinoma 2. ki obstaja v razmeroma veliki meri, stopnji: upoštevati pretežni vpliv okolja; pretežna oblačnost / publ. z doseženim stanjem so v pretežni meri zadovoljni precej, pretežno pretéžno prisl.: preživlja se pretežno z nabiranjem zelišč; to je pretežno njegova zasluga; pretežno oblačno bo ♪
  11.      pretéžnost  -i ž (ẹ̄) dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa: kritizirati pretežnost samo sprotnih, praktičnih nalog v delovnem načrtu / pretežnost sivih tonov na sliki razmeroma velika mera, stopnja ∙ star. hoteli so mu dokazati svojo pretežnost in prednost prevlado, premoč ♪
  12.      pretikálnica  -e ž (ȃ) gastr. igla za prebadanje živil: s pretikalnico potisniti slanino v meso; s pretikalnico ugotoviti, ali je kruh pečen ♪
  13.      pretikálnik  -a m (ȃ) 1. ptt ročna posredovalna naprava za telegrafske in telefonske zveze: zamenjati pretikalnik z avtomatsko napravo 2. elektr. preklopnik: pretikalnik se je pokvaril ♪
  14.      pretikálo  -a s (á) 1. elektr. preklopnik: naprava ima več pretikal / čepovno pretikalo ki se preklaplja s čepi 2. knjiž. prestavna ročica: pretikalo pri avtomobilu se je pokvarilo ♪
  15.      pretíkati  -am nedov. (ȋ) 1. (z vlečenjem) spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretikati nit; pretikati jermen skozi luknje 2. vtikati drugam, na drugo mesto: pretikati žareče palice iz stroja v stroj 3. ekspr. prizadevno preiskovati, pregledovati: pretikati sobo za sobo; pretikati po žepih ● knjiž. v tem avtomobilu je lahko pretikati prestavljati; ekspr. konj je komaj pretikal suhe noge hodil; redko nemirno je pretikala škatlico med prsti predevala ◊ gastr. pretikati meso vstavljati v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa pretíkati se 1. ekspr. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: pretikati se skozi gozd; zašli so v grmovje in se le počasi pretikali naprej / pretikal se je proti severu / pretikati se skozi gnečo riniti 2. redko potepati se, pohajkovati: kar naprej se samo pretika; rad se je pretikal po ulicah 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: ne vem, kako se bomo pretikali; pretikal se bom, kakor bom vedel in znal / komaj se še pretikamo iz meseca v mesec ♪
  16.      pretípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si ga pretipal / pretipati s prsti, z roko // s tipanjem preiskati: preden sede, pretipa naslonjalo in sedež; hitro so jim pretipali žepe / pretipali so ga, ker so sumili, da je oborožen / zdravnik mu je pretipal boleče mesto; pretipal si je roko in čutil, da ni zlomljena; pren. z očmi pretipati koga od nog do glave 2. ekspr. temeljito izprašati: hotel ga je pobliže spoznati in pretipati; pretipaj ga, kaj misli / preiskovalci so obtožene pošteno pretipali / imel je nalogo pretipati anarhistične organizacije raziskati njihovo delovanje ∙ ekspr. cesto so pretipali z reflektorji preiskali; ekspr. pretipali so vsako hišo preiskali; ekspr. pretipati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga 3. ekspr. natepsti, pretepsti: če ga nekoliko pretipate, mu ne bo škodilo; pretipati koga s palico pretípati se tipajoč priti: v temi se pretipati do okna, iz hiše, skozi sobo; pren. pretipati se do jedra problema ♪
  17.      pretipávati  -am nedov. (ȃ) 1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano // s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh ∙ ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje 2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega ♪
  18.      pretírati  -am dov. (ȋ) 1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral 2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja pretíran -a -o 1. deležnik od pretirati: vaša ocena položaja je v marsičem pretirana 2. ki se zelo razlikuje od povprečnosti: pretirani gibi; ta novica je pretirana; pretirano narodnjaštvo 3. ki je, nastopa v preveliki meri: pretirana občutljivost; pretirana vljudnost; pretirano uživanje tablet / ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega ♪
  19.      pretirávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pretiravati: njegovemu pretiravanju se je nasmehnila / brez pretiravanja lahko rečemo, da je odlično opravil svojo nalogo / pretiravanje v zahtevah, s samovoljnostjo / kaditi smeš, toda brez pretiravanja ◊ lit. pesnik rad uporablja pretiravanja hiperbole ♪
  20.      pretísk  -a m (ȋ) glagolnik od pretiskati: pretisk bankovcev, znamk / komisija za pretiske ● redko pretisk iz letopisa ponatis ◊ filat. z dodatnim, kasnejšim tiskanjem nastala sprememba številke, ki označuje nominalno vrednost ♪
  21.      pretiskár  -ja m (á) nekdaj kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem odtisov na tiskovno ploščo: litograf in pretiskar ♪
  22.      pretísniti  -em dov. (í ȋ) zelo stisniti, navadno čez sredino: pretisniti korenino, žilo; vrv je ujetniku pretisnila roke; pretisniti se čez pas; po nesreči si je pretisnil prst / hlod ga je pretisnil čez prsi ● redko pretisniti zmes skozi sito pretlačiti pretísniti se ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: pretisniti se skozi luknjo / mirno se je pretisnila mimo njega pretísnjen -a -o: čez pas, v pasu pretisnjena ženska; zdelo se mu je, da ima vse prsi pretisnjene ♪
  23.      pretíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo // zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo 2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku pretèč -éča -e: preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati ♪
  24.      pretkán  -a -o prid. (á) ekspr. zvit, prebrisan: pretkan računar; to je pretkana sleparka / pretkan izraz v očeh / pretkane diplomatske spletke; prim. pretkati ♪
  25.      pretkánec  -nca m (á) ekspr. zvit, prebrisan človek: pretkanec se je pravi čas izmuznil; to je star, velik pretkanec ♪

   21.311 21.336 21.361 21.386 21.411 21.436 21.461 21.486 21.511 21.536  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA