Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (20.176-20.200)


  1.      potŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem večkrat zapovrstjo udariti po vratih kot prošnja za vstop: preden vstopiš, potrkaj; močno, tiho potrkati; brezoseb. sredi noči je potrkalo / potrkati na okno, vrata / s pestjo potrkati po vratih 2. večkrat zapovrstjo narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: potrkati s peto ob tla; potrkati po sodu, če je poln / žolna potrka s kljunom po deblu; prijel ju je za lase in potrkal z glavama skupaj / prijateljsko ga je potrkal po rami potrepljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se, nastopiti: v njem je potrkala topa bolečina / bolezen, zima je potrkala na vrata se je začela; sočutje je potrkalo na njeno srce začutila je sočutje ● za zdaj je še kar zdrav, moram potrkati upam, da bo še naprej; po ljudskem verovanju potrkati po čem, da ne bi imela ta izjava negativnih posledic; kozel, oven ga je potrkal napadel z glavo, rogovi; ekspr. potrkati na srce, vest koga skušati mu vzbuditi čustva, čut za pravičnost; ekspr. potrkaj znova na vrata založbe, pri založbi, če imajo kaj dela zate vprašaj pri založbi; ekspr. drugje potrkaj, tu ne bo nič vprašaj, prosi potŕkati se v zvezi z na, po s trkanjem, rahlim udarjanjem po določeni stvari izraziti to, kar določa sobesedilo: pameti jim manjka, se je potrkal po čelu; to za nas ni nič, se je potrkal po denarnici; to smo pa mi, se je potrkal po prsih / ekspr. skesano se potrkati na prsi priznati krivdo potŕkan -a -o etn. pri katerem plesalec udarja z nogami ob tla: potrkani ples; potrkana polka ♪
  2.      potrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: potrkavati k prazniku, za praznik / v daljavi potrkavajo zvonovi 2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično: med hojo potrkava s palico ob tla; potrkavati s prsti po mizi; pri plesu rad potrkava s peto po tleh / dež potrkava na okna 3. v presledkih trkati: lovci so potrkavali po ledu; hodil je od soda do soda in potrkaval po njih ♪
  3.      potrojíti  -ím dov., potrójil (ȋ í) napraviti kaj trikrat tolikšno: podjetje je potrojilo proizvodnjo; potrojiti stroške; promet se je potrojil // ekspr. pomnožiti, povečati: na ta način bo delo še potrojil; potrojiti trud, upanje ♦ mat. potrojiti število pomnožiti s tri potrojèn -êna -o: potrojena moč; potrojeno število ♪
  4.      potrosíti  in potrósiti -im dov., potróšen (ȋ ọ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim; potresti: potrositi cvetačo s sirom; potrositi s kumino 2. star. potrošiti, porabiti: za hišo je potrosil veliko denarja / škoda je vseh besed, ki smo jih potrosili izrekli brez uspeha ♪
  5.      potróšek  -ška m (ọ̑) star. 1. potrošnja, poraba: podatki o potrošku goriva / obseg potroška 2. strošek: potroški so vedno večji; letos je imel veliko potroškov; potrošek za prenočišče ♪
  6.      potrošíti  in potróšiti -im, in potróšiti -im dov. (ȋ ọ́; ọ́) narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin: denar je potrošil; knjiž. pri kuhanju je potrošila vse maslo porabila / ugotoviti, koliko družina potroši na mesec; družba potroši velike vsote za raziskave // redko porabiti: potrošiti čas za delo; vsaka tona premoga pri gorenju potroši toliko kisika kot štirinajst ljudi dnevno / plačo je potrošil za nepotrebne reči zapravil potróšen -a -o: potrošen čas, denar ♪
  7.      potróšniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center; potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov // nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba ◊ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo ♪
  8.      potróštati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. potolažiti: fant je potroštal dekle ♪
  9.      potrpéti  -ím dov., tudi potŕpel; potrpljèn (ẹ́ í) 1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega: kar potrpi, saj bo kmalu bolje; to bi še potrpel, vsega pa ne / marsikaj je morala potrpeti pri njej sožitje z njo ni bilo lahko ∙ ekspr. potrpimo drug z drugim bodimo prizanesljivi do napak drugega 2. ekspr. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; počakati: potrpel bo še kak mesec, potem mu pa vrnemo / potrpite do kosila; potrpi malo, takoj pridem; potrpite, da pokadim ♪
  10.      potrpljênje  -a s (é) pripravljenost prenašati kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: občudovali so njegovo potrpljenje; priporočati potrpljenje / naenkrat ga je potrpljenje minilo, mu je pošlo; izgubil je potrpljenje in začel kričati; ekspr. ko je to izvedel, je bilo njegovega potrpljenja konec // pripravljenost vztrajno, brez nejevolje delati zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: za to delo je treba dosti potrpljenja; če bo imel dovolj potrpljenja, bo knjigo prebral do konca / nima več potrpljenja in ne časa ukvarjati se s tem / kot vljudnostna fraza: hvala za potrpljenje; malo potrpljenja, takoj se vrnem ● ekspr. imej potrpljenje z njim bodi prizanesljiv do njegovih napak; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže ♪
  11.      potrudíti se  in potrúditi se -im se dov. (ȋ ú ū) z delom, aktivnostjo pokazati voljo, željo a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: za svojo vlogo se je zelo potrudil; pri nalogi se je premalo potrudil / potrudil se je popraviti zmoto; potrudil se je, da bi stvar dobro razložil / potrudili so se in delo pravočasno opravili hitro, dosti so delali; moral se je potruditi, da ga je dohitel ni ga dohitel z lahkoto b) da se kaj naredi sploh: zakaj se ne potrudiš in ne naučiš; ni se potrudil, da bi zaprl okno / potrudil se je stopiti v stik z njimi // ekspr. priti, iti: potrudil se je do vrha; večkrat se je potrudil k vam / kot vljudnostna fraza potrudite se k predstojniku ♪
  12.      potúha  -e ž (ȗ) 1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih: bil je strog in ni trpel potuhe; brez njene potuhe bi bil boljši / dajati komu potuho; dobiti potuho pri kom 2. ekspr. neodkrit, neiskren človek: vsi so sami hinavci in potuhe ♪
  13.      potúhnjenost  -i ž (ȗ) ekspr. neodkritost, neiskrenost: njegova potuhnjenost me je zelo motila ♪
  14.      potúhtati  -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: ali si ti to potuhtal; vedno je potuhtal kaj zanimivega; potuhtati nov načrt // ugotoviti, spoznati: dolgo časa niso mogli potuhtati, kje je napaka ∙ pog. kmalu ga je potuhtala ugotovila, kakšen je v resnici; ugotovila, kakšen namen ima ♪
  15.      potúnkati  -am dov. (ȗ) pog. potopiti, pomočiti: potunkati glavo, noge v morje / sredi jezera ga je potunkal ♪
  16.      potúrčati  -am dov. (ȗ) star. pobiti, potolči: vojak bi ga skoraj poturčal / včasih je otroke malo poturčal natepel ♪
  17.      potúrčiti  -im dov. (ú ȗ) narediti kaj turško: poturčiti prebivalstvo / to pokrajino so hoteli poturčiti potúrčen -a -o: poturčeno prebivalstvo ♪
  18.      potvára  -e ž (ȃ) zastar. ponaredba, ponaredek: vse te izpovedi so le potvara / potvara dokumentov // izmaličenje, popačenje: kljub vsem potvaram je bil zakon ljudem nekaj svetega ♪
  19.      potvárjanje  -a s (á) glagolnik od potvarjati: potvarjanje dokumentov / potvarjanje dejstev, zgodovine ♪
  20.      potvóra  -e ž (ọ̑) zastar. ponaredba, ponaredek: potvora dokumentov / to je potvora in laž ♪
  21.      potvórba  -e ž (ọ̑) ponaredba, ponaredek: potvorba dokumentov / rezultati teh štetij so potvorbe; spretne potvorbe; potvorba zgodovine ♪
  22.      poúčen 2 -čna -o prid. (ȗ) zastar. učen, poučevalen: poučne metode / slovenščina je poučni jezik ♪
  23.      poučeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poučevanje: poučevalne metode / poučevalne naprave ♪
  24.      poučevánje  -a s (ȃ) glagolnik od poučevati: poučevanje dijakov; poučevanje v slovenskem jeziku; metode poučevanja tujih jezikov / poučevanje in vzgajanje mladine / vse njegovo poučevanje je bilo zaman ♪
  25.      poučílo  -a s (í) zastar. navodilo, napotek: objaviti poučilo, kako zatirati kolero / to naj vam bo v poučilo pouk ♪

   20.051 20.076 20.101 20.126 20.151 20.176 20.201 20.226 20.251 20.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA