Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (2.001-2.025)


  1.      motorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motoriste ali motorizem: motoristična čelada / motoristične dirke / motoristični klub ♪
  2.      motorístika  -e ž (í) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo, zlasti na športnem področju: gojil je motoristiko in plavanje / v šoli je dobil osnovne pojme o motoristiki ♪
  3.      motorizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od motorizirati: motorizacija armade, prometa / motorizacija obdelovanja zemlje / motorizacija v kraju naglo napreduje 2. ekspr. motorna vozila: časi, ko še ni bilo motorizacije; sovražnik je uporabil vso svojo motorizacijo ♪
  4.      motorízem  -zma m (ȋ) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motorizma ♪
  5.      motorizíranec  -nca m (ȋ) pog. kdor ima ali vozi motorno vozilo: število motorizirancev narašča / motorizirancem se ne da ustavljati pred prehodi za pešce ♪
  6.      motorizíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost motoriziranega: motoriziranost prebivalstva naglo narašča ♪
  7.      motorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. opremiti kaj z motornimi vozili (za prevoz): motorizirati pehoto / država se hitro motorizira 2. vpeljati motorni pogon v kako dejavnost: motorizirati kmetijstvo / motorizirati delavnico motorizírati se pog. kupiti si osebni avtomobil: tudi jaz sem se motoriziral motorizíran -a -o: motorizirani turisti; motorizirana enota vojske; publ. motorizirani nomadi turisti, ki potujejo z avtomobilom in taborijo; sam.: motorizirani naj ve o vozilu kaj več kot to, kje je bencin ♪
  8.      motórjev  -a -o (ọ̑) pridevnik od motór: motorjev cilinder ♪
  9.      motórka  -e ž (ọ̑) pog. 1. motorna brizgalna: gasilsko društvo je kupilo motorko 2. motorna ročna žaga: z motorkami podirati drevesa 3. motorna kosilnica: kositi z motorko 4. motorni vlak: motorka je pripeljala na postajo in izstopila sva ♪
  10.      motórnik  -a m (ọ̄) 1. žel. motorni vlak: trčila sta motornik in traktor 2. redko ladja na motorni pogon: motorniki izpodrivajo parnike ♪
  11.      motoróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., obrt. krak, ki veže pesto vodnega kolesa, motovila z obodom: voda je tekla po motorogah in lopatah; škripajoče motoroge // špica (pri kolesu): iz zadnjega kolesa so štrlele motoroge / v vreteno zabite motoroge 2. star. neroden, nespreten človek: ti motoroga, ti ♪
  12.      motorovódja  -e tudi -a m (ọ̑) žel. kdor vozi motorni vlak: po trčenju so priprli motorovodjo // navt. motorist: postati motorovodja na barki ♪
  13.      motoroznánstvo  -a s (ȃ) nauk o motorjih z notranjim zgorevanjem: izpit iz motoroznanstva in vožnje; predavanje o motoroznanstvu ♪
  14.      motórski  -a -o prid. (ọ̑) redko motoren: proizvodnja motorskih delov ♪
  15.      motoskijöring  -a [mótoskjéring] m (ọ̑-ẹ̑) šport. smučanje na motorno vleko: na jezeru organizirati motoskijöring; ukvarjati se z motoskijöringom ♪
  16.      mótoskúter  -ja m (ọ̑-ū) v italijanskem okolju skuter: fantje so se prevažali z motoskuterji ♪
  17.      motovílast  -a -o prid. (í) ekspr. neroden, zlasti pri gibanju, premikanju: velik in motovilast človek / motovilaste noge / motovilasta pijanost ♪
  18.      motovílček  -čka [u̯č] m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od motovilec: pripravila je motovilček s fižolčkom ♪
  19.      motovílec  -lca [u̯c] m (ȋ) rastlina, navadno samorasla, s podolgovatimi listi, ki se uporabljajo kot solata: nabirati, osnažiti, pripraviti motovilec; cena motovilca ♪
  20.      motovílež  -a m (ȋ) ekspr. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: ta motovilež je pohodil vse sadike ♪
  21.      motovíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se je v nerešljivih vprašanjih / otročad se je motovilila ob peči je bila / že dolgo se je motovilil s tem delom se je ukvarjal // počasi, nerodno hoditi: motoviliti skozi temo; raca in motovili pred njim / pijan motovili po kuhinji / ves dan je motovilil okrog je hodil 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom nerodno, neurejeno se gibati, premikati: muha je motovilila in se vedno bolj zapletala v pajčevino / motoviliti z rokami po zraku / časopis je v vetru motovilil motovíliti se 1. ekspr. pojavljati se v neredu: misli so se mu začele motoviliti / to vprašanje se mu je motovililo v mislih // izmikati se: kaj se motoviliš, saj si sam hotel sodelovati 2. redko vtikati se, vmešavati se: ne motovili se v zadeve starejših ● ekspr. dekle se mu že več dni motovili po glavi misli nanjo; ekspr. motovili se okrog dekleta zanima se zanjo ♪
  22.      motovíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od motoviliti: nič motoviljenj, samo dejstva / z motoviljenjem je vstopil v sobo obotavljaje se ♪
  23.      motovílka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȋ) zastar. predeno, štrena: na roke si je nataknila novo motovilko ♪
  24.      motovílo  -a s (í) 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo // priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo // nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo ◊ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena ♪
  25.      motto  gl. moto ♪

   1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA