Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (19.761-19.785)


  1.      poplesávati  -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih krajši čas plesati: med godci poplesavajo mladi pari 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je začel rezgetati in poplesavati ob godbi / gostitelja sta veselo poplesavala okrog gostov // lahkotno se gibati, premikati sploh: snežinke poplesavajo; listi poplesavajo po zraku, v vetru / na obrazih jim je poplesaval odsev ognja 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln poplesava na valovih poplesavajóč -a -e: poplesavajoča hoja ♪
  2.      popléskati  -am dov. (ẹ̑) prekriti z oljnato barvo, lakom: popleskati okna; belo popleskati pohištvo; pren., ekspr. časopis je novico senzacionalno popleskal ∙ ekspr. obrvi si je črno popleskala pobarvala // poljud. poslikati, pobeliti: popleskati predsobo s svetlimi barvami popléskan -a -o: rdeče popleskana ograja; socialno popleskana poezija; vozilo je črno popleskano ♪
  3.      poplesováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal; za njo je poplesoval otrok // lahkotno se gibati, premikati sploh: metulji poplesujejo nad cveti / snežinke so poplesovale v vetru / po zavesah poplesujejo sence 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: ladja poplesuje na valovih poplesujóč -a -e: poplesujoče snežinke; poplesujoč od veselja ♪
  4.      poplèt  -éta m (ȅ ẹ́) gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo ♪
  5.      popókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) 1. drug za drugim počiti: kozarci, obroči so popokali / hlačni šivi so popokali 2. pog., ekspr. postreliti: postavili so jih ob zid in popokali 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: poslušalci so skoraj popokali od smeha ♪
  6.      popól  [ou̯] neskl. pril. (ọ̑) nar. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol resnica ∙ popol brat polbrat ♪
  7.      popôl  in popôli neskl. pril. (ó) star. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol znanstvenik ∙ popol brat polbrat; prim. popoli ♪
  8.      popóldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 1. del dneva od poldneva do večera: ta teden imamo vse popoldneve proste; popoldan je prespal; bil je topel nedeljski popoldan 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: filmski popoldnevi; prirediti glasbeni popoldan ♪
  9.      popoldánski  tudi popóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na popoldan: učenci imajo le popoldanski pouk; popoldanska malica; popoldanska obleka / popoldanska obrt obrt, ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času / popoldanski učenci / v popoldanskem času se je ukvarjal s športom ♦ gled. abonma petek popoldanski ♪
  10.      popóldne  -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed. 1. del dneva od poldneva do večera; popoldan: toplo jesensko popoldne; vse popoldne presedi v kavarni 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: kulturno popoldne; športno popoldne se začne ob treh ♪
  11.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  12.      popolníti  in popólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) star. izpopolniti: popolniti pripravo, stroj / vojska je popolnila izgube s prostovoljci; na zaslišanju je svoje navedbe še popolnil; popolniti zaloge / pozneje sem svoje znanje še popolnil ♪
  13.      pòporóden  -dna -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po porodu: poporodna krvavitev; poporodna telovadba; poporodne težave / poporodni dopust / poporodni čas ♦ med. poporodna čišča izcejanje iz maternice prve tedne po porodu; poporodna doba čas šestih do osmih tednov po porodu; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; med., vet. poporodni prisad; vet. poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi hitrega zmanjšanja količine kalcija v krvi ♪
  14.      popóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša ∙ star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec ♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti popótno prisl.: popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto ♪
  15.      popótnica  -e ž (ọ̑) 1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje // star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico 2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica 3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica ∙ vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu ♪
  16.      popótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu ♪
  17.      popráskati  -am dov. (á) 1. krajši čas praskati: popraskati psa po glavi; popraskaj me po hrbtu; pes popraska po vratih; popraskati se po vratu, za ušesi; brezoseb. po vratih je popraskalo / ko je popraskal po zidu, je zagledal pod ometom ostanek slike 2. povzročiti praske; opraskati: pes ga je ugriznil in popraskal / trnje ga je popraskalo; pri padcu se je popraskal ● žganje ga je prijetno popraskalo po grlu povzročilo pekoč občutek popráskati se z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izraziti to, kar določa sobesedilo: popraskal se je za ušesi, ne vedoč, kaj bi odgovoril popráskan -a -o: biti popraskan po rokah ♪
  18.      popraševáti  -újem nedov. (á ȗ) raba peša povpraševati: zaman je popraševal, da bi izvedel kaj več o tem / popraševal je po tebi / poprašuje me, če sem s tem zadovoljen; popraševali so ga, kaj naj storijo izpraševali ♪
  19.      popráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od popraviti ali popravljati: poprava strehe / poprava nalog je naporno delo / zahtevati popravo škode / dati stroj v popravo popravit / kdaj bodo končane vse poprave pri hiši popravila 2. šol. postopek, ko učenci odpravljajo napake, ki jih je učitelj ugotovil v (šolski) nalogi: pred popravo je profesor obravnaval glavne napake; poprava matematične, slovenske naloge; učitelj zahteva še popravo poprave / danes smo pisali popravo ◊ mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno ♪
  20.      poprávek  -vka m (ȃ) 1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika ♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami // kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala - s popravki od pet do deset metrov 2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek 3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše 4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost ♪
  21.      popráven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na popravo: popravni postopek ♦ šol. popravni izpit izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; sam.: žarg. lani je imel dva popravna popravna izpita ♪
  22.      popravílo  -a s (í) 1. kar se uresničuje s popravljanjem: koliko ste plačali za popravilo; tovorni avtomobil po generalnem popravilu prodam / mn.: popravila so končana; delavnica za servisna popravila / dobiti pralni stroj iz popravila; dati čevlje v popravilo popravit; aparat je v popravilu 2. glagolnik od popraviti: popravilo čevljev, stroja, ure ♪
  23.      popráviti  -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
  24.      popravljálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) obrat, delavnica za popravljanje: popravljalnica radijskih aparatov, čevljev, dežnikov, smuči; popravljalnica za kmetijske stroje ♪
  25.      poprávljati  -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á) 1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače // delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho // dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom 2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja 3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge 4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice 5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico 6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih ● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje ◊ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina poprávljati se nav. ekspr. postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati popravljáje: stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato popravljajóč -a -e: ozrla se je, leno popravljajoč si lase ♪

   19.636 19.661 19.686 19.711 19.736 19.761 19.786 19.811 19.836 19.861  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA