Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (19.536-19.560)


  1.      pólúsnje  -a [ou̯] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga ♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.] ♪
  2.      pólusnjén  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ẹ̄) obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi ♪
  3.      polútnik  -a m (ȗ) knjiž. umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico; ekvator: pokrajine ob polutniku ♪
  4.      pólvélter  [u̯v] neskl. pril. (ọ̑-ẹ́) šport., v zvezi polvelter kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 60 in 63,5 kg: zmagati v polvelter kategoriji; boksar polvelter kategorije ♪
  5.      pólzastŕt  -a -o [u̯z] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol zastrt: polzastrto okno / polzastrta luna; pren. polzastrto izražanje ♪
  6.      pólž  -a [u̯ž] m (ọ̄ ọ́) 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini; polž se je skril v hišico; polži in školjke; hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi / goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža; lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje ● pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni ◊ anat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; muz. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža ♪
  7.      pólžar  -ja [u̯ž] m (ọ̑) 1. kdor nabira, jé polže: polžarji in žabarji 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: ne bodo končali, ker so preveliki polžarji ◊ bot. polžarji užitne lističaste gobe s sluzastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidiaceae ♪
  8.      pólžast  -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) ki ima obliko spirale: polžasti kodri / polžasti arhitektonski okraski / polžaste stopnice stopnice, ki se vzpenjajo spiralno ● ekspr. ne bodi tako polžast počasen ◊ fiz. polžasta vzmet spiralna vzmet; strojn. polžasto kolo kolo z izrezom na obodu, ki se prilega polžu pólžasto prisl.: polžasto zavit ♪
  9.      pólžev  -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na polže: polževa hišica ♦ strojn. polževo kolo polžasto kolo 2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polževa vožnja po mestnih ulicah / v tej gostilni je postrežba polževa pólževo prisl.: (po) polževo lesti, se premikati; čas mineva po polževo ∙ polževo počasi zelo ♪
  10.      pólževka  -e [u̯ž] ž (ọ́) 1. nav. mn., bot. lističaste gobe, navadno s sluzastim klobukom in betom, Hygrophoraceae: polževke in štorovke 2. zastar. polževa hišica: na bregu je bilo veliko polževk ♪
  11.      pólžji  -a -e [u̯ž] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na polže: polžja hišica / polžja sled 2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polžja vožnja; polžje premikanje avtomobilov v koloni / voziti s polžjo hitrostjo zelo počasi ● ekspr., redko ne umikajte se v svoje polžje hišice v svoje ozke, zasebne kroge; knjiž. polžje življenje nerazgibano, brezciljno; prisl.: vrsta se premika po polžje; zadevo rešujejo po polžje; po polžje zviti ostružki ♪
  12.      pomagáč  -a m (á) kdor komu pomaga: za košnjo so naprosili veliko pomagačev; bil je za pomagača pri zidarjih / slabš. tat si je našel novega pomagača ∙ ekspr. opravili so z okupatorji in njihovimi domačimi pomagači sodelavci ♪
  13.      pomagálka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. knjiž. pomočnica, pomagačka: bila je pridna pomagalka 2. star., v medmetni rabi, v zvezi sveta pomagalka izraža a) začudenje, presenečenje: o sveta pomagalka, ali je to res b) strah, vznemirjenje, obup: sveta pomagalka, kaj pa je; sveta pomagalka, ob vse premoženje sem ♪
  14.      pomagálo  -a s (á) knjiž. pripomoček: za to delo so potrebna različna pomagala; čopič in barve nista bili edini slikarjevi pomagali / knjigo so poslali vsem šolam kot učno pomagalo / viri in pomagala za zgodovino grške filozofije članki, knjige, razprave ♪
  15.      pomagáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. dejavnost pomagačev: obsojala je njegovo pomagaštvo pri mučenju jetnikov / izdajstvo, ovaduštvo in druge oblike okupatorskega pomagaštva ♪
  16.      pomágati  -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam 2. delati, da kdo lažje kam ali odkod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj 4. delati, povzročati, da se komu izboljša a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj 5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj ● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost pomagajóč -a -e: pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje ♪
  17.      pomajáti  -májem tudi pomájati -em tudi -am dov., pomájaj pomájajte tudi pomajájte; pomajál tudi pomájal (á á; á) povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je pomajal cvetoče veje / presenečeno je pomajal z glavo / ekspr. pomajala je z rameni zmignila, skomignila; z vso silo se je zaletel v stolp, da se je ta kar pomajal zamajal ♪
  18.      pomajeváti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih majati: veter je pomajeval veje / pomajevati z glavo; široko je stopal in se pomajeval v plečih ♪
  19.      pomakníti  in pomákniti -em dov. (ȋ á) spremeniti čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomakniti omarico k postelji, v kot; pomakniti naprej, navzdol, nazaj; pomakniti se k steni, proti izhodu / klobuk je pomaknil na čelo, oči / pomakniti uro naprej; kazalec na uri se je pomaknil na dvanajst / sonce se je pomaknilo visoko; pren. dogodek je pisatelj časovno pomaknil nekoliko nazaj pomakníti se in pomákniti se star. umakniti se, oditi: pomaknila se je v svojo sobo / sovražnik se je hitro pomaknil pomáknjen -a -o: na čelo pomaknjen klobuk; zgodba je pomaknjena v prejšnje stoletje ∙ ekspr. hiše so pomaknjene med vrtove so, stojijo med vrtovi ♪
  20.      pomálem  in po málem prisl. (ā) 1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem; pomalem dežuje že ves teden; zmeraj se pomalem jezi; pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe // malo, nekoliko: pomalem mu je podoben; steza je pomalem uhojena / v mladosti sem bil tudi jaz pomalem tak 2. počasi: pritisk pomalem popušča; pomalem se te začenjam bati; pomalem se je nebo zmračilo ● ekspr. pohištvo je pomalem vredno milijon dinarjev najmanj milijon dinarjev; star. kako vam gre? Hvala, bo že pomalem bo že (kako), še kar málo pomálem in málo po málem ekspr.: malo pomalem srka kavo; malo pomalem je začelo deževati / malo pomalem se je le dal omečiti; prim. mali ♪
  21.      pomálo  in po málo prisl. (á) redko pomalem: pomalo nalagati na ogenj / to je bila drznost, kakršna pomalo tiči v vsakem mladem človeku malo, nekoliko / pomalo je le izvedel vse počasi málo pomálo in málo po málo malo pomalem: malo po malo je naletaval sneg ♪
  22.      pomalomeščániti  -im dov. (á ȃ) slabš. prilagoditi malomeščanskemu načinu življenja in mišljenja: ta družba ga je pomalomeščanila; nekdaj tako načelen človek, pa se je čisto pomalomeščanil pomalomeščánjen -a -o: živeti v pomalomeščanjenem okolju ♪
  23.      pománjkanje  -a s (ȃ) stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin: v hiši je bilo pomanjkanje; trpeti pomanjkanje; pomanjkanje denarja, kruha / pohištvo kaže na pomanjkanje; živeti v velikem pomanjkanju // dejstvo, da česa ni na razpolago v zadostni količini: pomanjkanje cementa, vode / pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanj / pomanjkanje strokovnih kadrov / izpustili so ga zaradi pomanjkanja dokazov; pomanjkanje virov / pomanjkanje srčne kulture, samozavesti ♪
  24.      pomanjkljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema 2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana 3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila ● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena pomanjkljívo prisl.: pomanjkljivo govoriti tuje jezike; pomanjkljivo oblečena ženska; pomanjkljivo opremljeno stanovanje ♪
  25.      pomanjkljívost  -i ž (í) 1. nav. ekspr. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je razvlečenost b) z resničnostjo, dejstvi: v razpravi je precej pomanjkljivosti c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: na stavbi so odkrili pomanjkljivosti; pomanjkljivosti novega tipa avtomobila // navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: organske, telesne pomanjkljivosti 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost koga: vsak človek ima kako pomanjkljivost / pijančevanje je njegova velika pomanjkljivost napaka 3. lastnost, značilnost pomanjkljivega: pomanjkljivost znanstvene metode / pomanjkljivost informacij ♪

   19.411 19.436 19.461 19.486 19.511 19.536 19.561 19.586 19.611 19.636  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA