Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (18.951-18.975)


  1.      pôdkvast  -a -o prid. (ó) po obliki podoben podkvi: podkvasti gradbeni elementi; tempelj spominja na grško podkvasto gledališče / podkvasta oblika ♦ arhit. podkvasti lok; fiz. podkvasti magnet pôdkvasto prisl.: podkvasto postavljene mize ♪
  2.      pôdkvica  -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪
  3.      podlága  -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
  4.      podlásica  -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska ♪
  5.      podléči  -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
  6.      podlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost ♪
  7.      podlések  in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek ◊ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius ♪
  8.      podlésen  -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice ♪
  9.      pôdlež  -a m (ȏ) ekspr. podel človek: pravi podlež je / kot psovka ti si to storil, podlež ♪
  10.      podlístek  -tka m (ȋ) prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih: najprej prebere podlistek; roman je izšel kot podlistek // živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva; feljton: pisati kulturne, satirične podlistke; uvodnik in podlistek ♪
  11.      podlístkar  -ja m (ȋ) kdor piše podlistke: podlistkar sproti piše nadaljevanje romana / podlistkar in uvodničar feljtonist ♪
  12.      podlístkarstvo  -a s (ȋ) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton; feljtonistika: njegov pisateljski dar se izgublja v podlistkarstvu / stil podlistkarstva ♪
  13.      pòdljudjé  -ljudí m mn., daj. pòdljudém, tož. pòdljudí, mest. pòdljudéh, or. pòdljudmí (ȍ-ẹ̑) množina od podčlovek: črnci so podljudje, so trdili beli izkoriščevalci; prim. podčlovek ♪
  14.      podlóga  -e ž (ọ̑) 1. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala: odparati, raztrgati podlogo; svilena, žimnata podloga / tkanina, usnje za podlogo 2. navadno večja priprava za podlaganje: pod bolnika dati gumeno podlogo; lesena podloga za sode; zelena pisalna podloga // kar se podloži sploh: okrepiti sliko s kartonsko podlogo / za podlogo je uporabil revijo 3. zastar. podlaga, osnova: opisani dogodek ima resnično podlogo / sklepati na podlogi nepopolnih podatkov ◊ film. filmska podloga material, na katerega se nanašajo za svetlobo občutljive snovi; obrt. vezilna podloga tkanina, na katero se veze; kar se pri nekaterih vezeninah podloži, da postane vzorec reliefen; vmesna podloga podloga za oblikovanje ramen, prsnega dela oblačila ♪
  15.      podlóžen 2 -žna -o prid. (ọ̑) ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve ♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj ♪
  16.      podmázati  -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili ● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar ◊ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom podmázan -a -o: podmazan stroj ♪
  17.      podmének  -nka m (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju otrok, ki ga bajeslovno bitje podtakne namesto ukradenega otroka: verovanja v podmenke / šele po dolgih letih, pravi pesem, se je razkrilo, da je podmenek ♪
  18.      podmèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. gastr. zmes iz moke in vode za zgostitev jedi: dati podmet v kislo repo / zgostiti jed s prežganjem ali s podmetom 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti podmet; koruzni podmet ♪
  19.      podminírati  -am dov. (ȋ) 1. položiti, nastaviti mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: podminirati cesto, most / podminirati železniško postajo 2. publ. narediti, povzročiti, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: podminirati pogajanja / z novimi idejami podminirati meščansko družbo podminíran -a -o: železniška proga je bila podminirana ♪
  20.      podmládek  -dka m (ȃ) 1. raba peša, navadno s prilastkom mladi člani društva, organizacije: podmladek pevskega, planinskega društva / znanstveni podmladek znanstveni naraščaj ∙ podmladek Rdečega križa nekdaj odsek, del Rdečega križa, ki vključuje otroke, stare do štirinajst, petnajst let 2. šalj. otroci: vprašal je po zdravju žene in podmladka 3. redko živalski potomci, mladiči: ribji podmladek 4. redko mlado drevje, mlad gozd: trebiti podmladek / gozdni podmladek ♪
  21.      podmòl  -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) knjiž. 1. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v podmol / ustavil se je pred skalnim podmolom 2. vdolbina, ki jo je v spodnjem delu brega z izpodjedanjem naredila voda: te živalice živijo po jamah in podmolih ♪
  22.      podmólkel  -kla -o [u̯kǝu̯] prid. (ọ́) knjiž. 1. zamolkel, globok: odgovoril je s podmolklim glasom / podmolkla svetloba 2. prikrit, skrit: lotila se ga je podmolkla bojazen, groza; podmolkle bolečine / sovraštvo v njem je postalo podmolklo 3. ekspr. neodkrit, neiskren: podmolkel človek / izraz na njegovem obrazu je čisto podmolkel podmólklo prisl.: podmolklo peti ♪
  23.      podmórnica  -e ž (ọ̑) vojna ladja za plovbo pod morsko površino: podmornica je potopila sovražnikovo ladjo; splaviti podmornico; podmornica z raketno oborožitvijo / vojskovanje s podmornicami / atomska podmornica; žepna podmornica manjša podmornica, navadno za diverzantske akcije; podmornica na jedrski pogon / raziskovalna podmornica ♪
  24.      pòdnajèm  -éma m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) najem stanovanjskih prostorov od imetnika stanovanjske pravice: najem in podnajem / dati, vzeti sobo v podnajem ♪
  25.      pòdnajémnik  -a m (ȍ-ẹ̑) kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice: oddajati sobe podnajemnikom ♪

   18.826 18.851 18.876 18.901 18.926 18.951 18.976 19.001 19.026 19.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA