Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (18.901-18.925) 
- podbúda -e ž (ȗ) knjiž., redko spodbuda: dajati tovarišem podbudo; to naj vam bo v podbudo ♪
- pòdcelína -e ž (ȍ-í) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del celine: indijska podcelina ♪
- podcéniti -im, in podceníti in podcéniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) prisoditi čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenil je to možnost in vse druge ♪
- podcésten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod cesto: podcestne napeljave ♪
- pòdčástnik -a m (ȍ-ȃ) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina ♪
- podčépina -e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti ♪
- podčŕtati -am dov. (ŕ r̄) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo ♪
- podčrtávati -am nedov. (ȃ) 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti ♪
- podčŕten -tna -o prid. (ȓ) navadno v zvezi podčrtna opomba opomba pod črto: razložiti v podčrtnih opombah ♪
- podedováti -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje ♪
- podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo ∙ nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili
vsi podelani popolnoma prestrašeni ♪
- podelíti -ím dov., podélil (ȋ í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja ♪
- pòdenôta -e ž (ȍ-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot ♪
- podesetériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene ♪
- podést -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana ♪
- podesta tudi podestà -ja [-stá] m (ȃ) 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta ♪
- podeštát in podestát -a m (ȃ) nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat ♪
- podežêlen -lna -o prid. (ȇ) zastar. podeželski: podeželno mesto ♪
- podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani ♪
- pódgêslo -a s (ȍ-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno ♪
- podgóbje -a s (ọ̑) bot. mrežasto razrasle nitke, iz katerih zrastejo gobe, glive; micelij: zelo razraslo podgobje ♪
- podgrádje -a s (ȃ) knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema ♪
- podgrívka -e ž (ȋ) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: cvrčanje podgrivk ♪
- podgrlína -e ž (í) viseča koža pod vratom goveda: potrepljati vola po podgrlini ♪
- podgŕlje -a s (ȓ) viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: bikovo podgrlje ♪
18.776 18.801 18.826 18.851 18.876 18.901 18.926 18.951 18.976 19.001 
