Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (18.701-18.725)



  1.      pleteníčje  -a s () um. okras v rezbarstvu 17. stoletja v obliki jezikastih trakov: pleteničje in hrustančevje
  2.      pletenína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina ♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka // s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin 2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine 3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina
  3.      pletenjáča  -e ž (á) knjiž. 1. pletena preproga: tla so bila prekrita s slamnatimi pletenjačami in kožami 2. pletena posoda, koš: prenašati tovor v pletenjačah; pletenjača za voz
  4.      pletílstvo  -a s () obrt za izdelovanje pletenin: čipkarstvo in pletilstvo / strojno pletilstvo // podjetje, delavnica za to obrt
  5.      pléva  -e ž (ẹ́) trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve // mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plev ● knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobregabot. ovršni in cvetni listi pri travah; krovna, ogrinjalna pleva
  6.      plevél  -a [e] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel ∙ knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega
  7.      plevélast  -a -o prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelasta njiva / plevelasto žito
  8.      plevélnat  -a -o [n in ln] prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelnata njiva / plevelnato zrnje
  9.      plevélnik  -a [ln in n] m (ẹ̑) agr. stroj za odstranjevanje plevela: delati s plevelnikom / traktorski plevelnik
  10.      pléven  -vna -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino
  11.      plévnat  -a -o prid. (ẹ̑) poln plev: plevnato žito / plevnata blazina napolnjena s plevamiagr. plevnata lupina trši ovoj semena ječmena, zrasel z vsebino
  12.      plévnik  -a m (ẹ̑) nar. prostor za pleve: stala sta pred odprtim plevnikom
  13.      plezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj
  14.      plezálka  -e [prvi in drugi pomen k in lk] ž () 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke ◊ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje
  15.      plezálnik  -a m () nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: plezalnik se mu je odvezal; obuti plezalnike
  16.      plíma  -e ž () naraščanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. plima turistov pojema // stanje morske gladine ob tem naraščanju: ob plimi sega voda do polovice nasipa
  17.      plimovánje  -a s () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov
  18.      plímski  -a -o () pridevnik od plima: plimski tokovi, valovi
  19.      plín  -a m () 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilomfiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
  20.      plínar  in plinár -ja m (; á) delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja
  21.      plínast  -a -o prid. () ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje
  22.      plinifikácija  -e ž (á) publ. zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina: plinifikacija Slovenije
  23.      plinovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina: položiti, speljati plinovod; naftovod in plinovod
  24.      plínski  -a -o prid. () nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in paramielektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
  25.      plíš  -a m () tkanina z daljšo ščetkasto površino na eni strani: temno rdeč pliš; pregrinjalo iz pliša / igrače iz pliša

   18.576 18.601 18.626 18.651 18.676 18.701 18.726 18.751 18.776 18.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA