Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (18.436-18.460)


  1.      pêtlja  -e ž (é) 1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino: narediti petljo / na pletilki je imela petdeset petelj; pren. pot se je vlekla ob petlji reke 2. redko pentlja: v laseh je imela veliko rdečo petljo 3. redko zanka: zadrgniti petljo okrog ročaja ◊ obrt. nasnuti deset petelj narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju iz desetih petelj; pobirati petlje; desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove; verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo ♪
  2.      pétmésten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) mat. ki sestoji iz petih mest: petmestno število / petmestni logaritem ♪
  3.      pétnajsti  in petnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu petnajst: prišel bo petnajstega maja; petnajsto [15.] stoletje od 1400 do 1500 ♪
  4.      pétnajstlétnik  in petnájstlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) petnajst let star fant: to vprašanje ga je zanimalo že kot petnajstletnika ♪
  5.      pétpŕsten  -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na pet prstov: petprstne rokavice ♦ anat. petprstna okončina ♪
  6.      petrefákt  -a m (ȃ) knjiž. fosil, okamnina: proučevanje petrefaktov; najstarejši petrefakt v muzeju / jezikovni petrefakti ♪
  7.      petrificírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) knjiž. fosilizirati se, kamneti: organski ostanki so se počasi petrificirali petrificírati ekspr. delati kaj nespremenljivo, togo: tak način problem samo petrificira petrificíran -a -o: petrificirani nazori; petrificirane kosti ♪
  8.      pêtro  in pétro -a s (é; ẹ́) nav. mn., nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetavati seno na petra ♪
  9.      pétrokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na petrokemijo: petrokemični proizvodi / petrokemična industrija, tovarna ♪
  10.      petróvka  -e ž (ọ̄) agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke ♪
  11.      pétsédežen  -žna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima pet sedežev: petsedežni avtomobil ♪
  12.      peugeot  -a [pežó -ja] m (ọ̑) osebni avtomobil francoske tovarne Peugeot: peugeoti in amiji ♪
  13.      peváčica  -e ž (ā) v srbskem okolju pevka, ki nastopa v baru, kavarni: pevačice in kabaretistke ♪
  14.      pévec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
  15.      péven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: njegove pesmi so zelo pevne / drama se odlikuje po pevnem jeziku // ki se da (brez težav) peti: pevna melodija / v melodiki je skladatelj ljudsko domač in lahko peven ♪
  16.      pezéta  tudi peséta -e ž (ẹ̑) denarna enota Španije: plačati, zaslužiti sto pezet // bankovec ali kovanec te denarne enote: odprl je denarnico, polno pezet ♪
  17.      pfèj  tudi pféj medm. (ȅ; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto ♪
  18.      pfénig  -a m (ẹ̑) kovanec z vrednostjo ene stotine nemške marke: plačal je štiri marke in trideset pfenigov ♪
  19.      pháti  phám stil. pšèm nedov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso; phati v stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo 3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove phán -a -o: tla so bila iz phane zemlje; phano proso ♪
  20.      pianíno  -a m (ȋ) manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino; vse popoldneve presedi pri pianinu in igra ♪
  21.      pianíst  -a m (ȋ) kdor igra klavir: bil je mojster na orglah in odličen pianist; zvečer bo igral, nastopil znan pianist ♪
  22.      pianístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na igranje klavirja: ima velike pianistične sposobnosti / pianistični nastop, študij ♪
  23.      piáster  -tra m (á) bankovec ali kovanec z vrednostjo ene stotine egiptovskega, sirskega, sudanskega funta: srebrn piaster ♪
  24.      pí-bíp  in pi-bíp medm. (ȋ-ȋ; ȋ) otr. posnema glas hupe: spodaj je zatrobil avto: pi-bip ♪
  25.      píča  -e ž (í) ptičja krma: dajati, pripravljati pticam pičo; kašnata, zrnata piča; piča za golobe, kokoši // star. krma, hrana sploh: sejal je deteljo, da bi imel več piče; to je bolj skromna piča; svinjska piča ♪

   18.311 18.336 18.361 18.386 18.411 18.436 18.461 18.486 18.511 18.536  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA