Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (18.036-18.060)


  1.      pánkrt  -a m (á) slabš. nezakonski otrok: rodil se je kot pankrt // otrok: to so mi pa pankrti naredili / kot psovka prekleti pankrt ♪
  2.      panó  -ja m (ọ̑) 1. plošča, na katero se pritrdijo razstavni predmeti, lepaki: na steni visijo panoji; v dvorani so že postavili panoje; panoji s fotografijami iz narodnoosvobodilne vojne / oglasni, reklamni pano; premični, viseči panoji 2. grad. sestavni del lahke, navadno odstranljive, premakljive stene: steno sestavljajo lesonitni panoji ♪
  3.      pánoga  -e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih ◊ ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah ♪
  4.      panónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Panonsko nižino: panonske vasi / panonska narečna skupina / Panonska nižina ♦ arhit. panonska hiša ozka nizka hiša s stenami iz ilovice in lesa ter s streho, krito s slamo; bot. panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica; lingv. panonska teorija teorija, po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini ♪
  5.      panóptikum  tudi panóptik -a m (ọ́) 1. muzej voščenih lutk: obiskati panoptikum; tam je stal kot voščena lutka iz panoptikuma / panoptikum v Londonu; pren., knjiž. tu je panoptikum njegovih idej, zmag in porazov; njegovi junaki so figure iz panoptikuma slovenskega življenja v Cankarjevem času 2. nekdaj prostor, zlasti v cirkusu, z zanimivostmi, posebnostmi: v panoptikumu je videl žival z dvema glavama 3. nekdaj poslopje, prostor s pripravo za gledanje slik na platnu: stati pred panoptikumom ♪
  6.      panoráma  -e ž (ȃ) 1. pokrajina, ki se vidi z določenega, navadno višjega mesta: občudovati panoramo; s terase je lep pogled na panoramo / gorska panorama; panorama mesta; pren. Vojna in mir, ta velika zgodovinska panorama ∙ knjiž. z gradu je najlepša panorama razgled // um. slika, na kateri je upodobljena taka pokrajina: v jedilnici visijo panorame; panorama Kopra iz 18. stoletja; slikar panoram 2. publ., z rodilnikom velika količina, množina: panorama problemov // pregled: podati široko panoramo meščanske družbe; panorama sodobne jugoslovanske lirike; letošnja razstava je pomembna mednarodna panorama učbenikov 3. nekdaj naprava, ki omogoča (plastično) gledanje slik, fotografij: bioskop in panorama / vstopnica za panoramo // poslopje, prostor s to napravo: počakati koga pred panoramo ♪
  7.      panorámski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na panoramo: mesto z lepim panoramskim razgledom / kamera za panoramske posnetke; panoramska karta zemljevid s tako upodobitvijo zemeljskega površja, da vzbuja vtis plastičnosti; snemati panoramske slike; panoramska razglednica razglednica, večja od navadne ♦ avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; gled. panoramski horizont; panoramske kulise ♪
  8.      pánožíca  -e ž (ȃ-í) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane: ameba se giblje s panožicami ♪
  9.      pánslavízem  -zma m (ȃ-ȋ) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: panslavizem v delih piscev 17. stoletja // zlasti v 19. stoletju gibanje, ki temelji na tej ideji: pristaš panslavizma / ruski panslavizem ♪
  10.      panteístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na panteiste ali panteizem: panteistični svetovni nazor / panteistična hvalnica mesecu ♪
  11.      panteízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, ki istoveti boga s svetom, naravo: pristaš panteizma ♪
  12.      pánteon  -a m (ȃ) 1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti 2. v nekaterih deželah poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu 3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon ♪
  13.      pápa  -e ž (á) otr. jed: le jej, to je dobra papa ♪
  14.      papagáj  -a m (ȃ) 1. papiga: vreščanje papagajev; govori kot papagaj 2. slabš. kdor nekritično ponavlja mnenje, izjave koga drugega: saj ne misli samostojno, to je papagaj ♪
  15.      papája  -e ž (ȃ) bot. tropska rastlina s šopasto razvrščenimi listi ali njen veliki, okrogli užitni sad, Carica papaya: banane in papaje ♪
  16.      pápati  -am nedov. (ā) otr. jesti: ali boš papala torto ♪
  17.      pápeški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papeže: papeška oblačila / nekdaj papeška država ∙ biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm ♦ rel. papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve ♪
  18.      pápeštvo  -a s (ȃ) naslov, dejavnost papežev: škofovstvo in papeštvo / knjiga o papeštvu papežih ● ekspr. Luter se je odrekel papeštvu katolištvu ♪
  19.      pápež  -a m (ȃ) 1. vrhovni poglavar katoliške cerkve: papež je izdal novo okrožnico; voliti novega papeža; sprejem pri papežu ∙ ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je na kakem področju najpomembnejši, najbolj priznan: razglasili so ga za papeža eksistencializma ♪
  20.      pápeževec  -vca m (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: šteje se za papeževca ♪
  21.      pápežnik  -a m (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papežnik ♪
  22.      pápežništvo  -a s (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katolištvo: odrekel sem se papežništvu ♪
  23.      pápica  -e ž (á) otr. jed: to je dobra papica ♪
  24.      papiláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papilo: papilarna plast ♦ jur. papilarni vzorec vzorec, ki ga sestavljajo papilarne črte; papilarna črta vzboklina na povrhnjici prstov, dlani in podplatov ♪
  25.      pápinec  in papínec -nca m (ȃ; ȋ) nar. prekmursko, v protestantskem okolju katoličan: bil je edini papinec v vasi ♪

   17.911 17.936 17.961 17.986 18.011 18.036 18.061 18.086 18.111 18.136  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA