Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (1.751-1.775) 
- kretónast -a -o prid. (ọ̑) tekst. ki je iz kretona: kretonast predpasnik ♪
- kríptodepresíja -e ž (ȋ-ȋ) geogr. del kopnega, navadno zalit z jezerom, ki leži nižje od morske gladine: dno Skadarskega jezera je kriptodepresija ♪
- kriptogáma -e ž (ȃ) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi; brezcvetnica ♪
- kriptográm -a m (ȃ) knjiž. besedilo, znaki s prikritim sporočilom: brati kriptogram ♪
- kriptomêrija -e ž (é) bot., navadno v zvezi japonska kriptomerija parkovno zimzeleno drevo z iglastimi listi, po izvoru iz Japonske, Cryptomeria japonica ♪
- krípton -a m (ȋ) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Kr: s kriptonom polnjene žarnice ♪
- kristalizátor -ja m (ȃ) 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj ♪
- kristolóški -a -o prid. (ọ̑) rel. nanašajoč se na nauk o Kristusu: kristološka vprašanja ♪
- kritoseménka -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki imajo plodnico, Angiospermae ♪
- krogotòk in krogotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. kroženje: krogotok krvi po telesu / večni krogotok letnih časov ♪
- krohôtoma prisl. (ȏ) knjiž. krohotaje se, krohotajoč se: krohotoma pripovedovati; krohotoma se smejati ♪
- kromatografíja -e ž (ȋ) kem. razstavljanje težko ločljivih zmesi z adsorpcijo: kromatografija fosfatov / papirna kromatografija pri kateri se uporablja kot adsorbent papirni trak ♪
- kromatográm -a m (ȃ) kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi ♪
- krómolitografíja -e ž (ọ̑-ȋ) tisk. barvna litografija ♪
- króton -a m (ọ̑) vrtn. lončna rastlina z različno pisanimi listi, Codiaeum: presaditi kroton ♪
- krotovíca -e ž (í) star. 1. oteklina, modrica: po hrbtu je imel krotovice 2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice ◊ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja ♪
- krotovíčast -a -o prid. (í) nav. ekspr. krivenčast, zvit: krotovičasta korenina / v daljavi se vidijo krotovičasti obronki // vozlast, zankast: krotovičast bič / krotovičasta preja ♪
- krotovíčenje -a s (ȋ) glagolnik od krotovičiti: krotovičenje listja / krotovičenje misli, sloga ♪
- krotovíčiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu 2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili 3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva krotovíčiti se dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši // krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se
premikala ● ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil ◊ tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe ♪
- kŕtov -a -o prid. (r̄) nanašajoč se na krte: krtovi rovi; krtova jama ∙ ekspr. iti v krtovo deželo umreti ♪
- krtovínjak -a m (ȋ) nar. prekmursko krtina: na travniku je bilo veliko krtovinjakov ♪
- krútost -i ž (ū) lastnost, značilnost krutega človeka: krutost osvajalcev / nastopil je z vso krutostjo / krutost njegovih besed jo je prizadela ♪
- krvotóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvotok: krvotočne motnje / krvotočna rana ♪
- krvotòk in krvotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka // redko krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok ♪
- ksantofíl -a m (ȋ) bot. rumeno ali rjavo barvilo v rastlinskih celicah ♪
1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 
