Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (15.751-15.775)



  1.      nèverjéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom, negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli; elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je
  2.      nevérnost  -i ž (ẹ́) knjiž. nezaupanje, dvom: ob njenem pripovedovanju se mu je na obrazu kazal izraz nevernosti ● zastar. dolžili so jo nevernosti nezvestobe
  3.      nevésta  -e ž (ẹ́) ženska ob poroki in nekaj časa pred njo: ženin in nevesta sta si nataknila prstana; iskati si nevesto; bogata, lepa, mlada nevesta; njegova nevesta ∙ vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // star. dekle, zaročenka: ali že ima nevesto; iskati, izbrati si nevesto // nar. zahodno snaha: z nevesto se ne razumejo dobro
  4.      nèvézan  -a -o prid. (-ẹ́) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika ● sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samskifin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza
  5.      nèvézanost  -i ž (-ẹ́) 1. knjiž. neodvisnost, samostojnost: želeti si svobodo in nevezanost; osebna, socialna nevezanost 2. lastnost, značilnost nevezane države: zunanjepolitična nevezanost / politika nevezanosti
  6.      nèvíden  -a -o prid. (-) ki se (še) ni videl: neviden vlomilec / gledali so do takrat neviden nastop mladega igralca ● žarg. nevideno čudo nenavaden, izreden dogodek ali stvar; publ. nevideno razkošje barv zelo veliko
  7.      nevíhta  -e ž () močen dež s hudim vetrom, treskanjem: nevihta se bliža, mine; nad mestom je divjala nevihta; pog. nevihta ga je dobila v gorah; nevihta se je polegla, ekspr. unesla; večji del dežele so zajele nevihte; pripravlja se na nevihto; močna nevihta; pren. pri sosedovih je bila včeraj spet nevihta; huda nevihta se zbira nad njegovo glavo; komaj je odvrnil nevihto od njega
  8.      nevíhten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nevihto: nevihtni pojavi / nevihten dan; letošnje poletje je bilo zelo nevihtno / nevihtno nebo ♦ meteor. nevihtni oblak; nevihtna fronta
  9.      nèvíteški  -a -o prid. (-) ki ni viteški: biti neviteškega rodu / ekspr. to je neviteško vedenje nèvíteško prisl.: neviteško se braniti
  10.      névma  -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. znak za ton v zgodnjem srednjem veku: nevme in koralne note
  11.      nèvmešávanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja
  12.      nèvojáški  -a -o prid. (-á) ki ni vojaški: nevojaško pozdravljanje / bombardirali so vojaške in nevojaške objekte / predpis je veljal tudi za nevojaške osebe civilne / ekspr. to so bili nevojaški vojaki nèvojáško prisl.: nevojaško se vesti
  13.      nevoščljív  -a -o prid. ( í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo nevoščljívo prisl.: nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje
  14.      nevoščljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost nevoščljivega človeka: moti me njegova nevoščljivost / muči ga huda nevoščljivost; z novo obleko je vzbujala nevoščljivost / ekspr. vse to je govoril iz same nevoščljivosti; z nevoščljivostjo je opisoval prijateljev novi avtopreg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv nevoščljivost je zelo pogosta človeška lastnost
  15.      nèvôzen  -zna -o prid. (-ó) ki ni vozen: nevozna pot / publ. tovornjak je v nevoznem stanju / v oglasih fiat 750, nevozen, prodam
  16.      nevrálgičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na nevralgijo: nevralgična bolečina 2. publ., v zvezi s področje, točka ki povzroča težave, skrbi: specialisti, kvalificirani za nevralgične točke priprave in proizvodnje; Vietnam je bil nevralgično področje Azije
  17.      nevrasténičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno
  18.      nèvréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno
  19.      nevréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. malovreden, ničvreden: nevredni ljudje so to
  20.      nevrédnica  -e ž (ẹ̑) star. malovredna, ničvredna ženska: veliko hudega jim je storila ta nevrednica
  21.      nèvrédnost  -i ž (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vrednega: hitro je spoznal nevrednost razstavljenih predmetov / presoditi vrednost in nevrednost literarnega dela
  22.      nevro...  ali névro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na živec: nevrokirurg, nevropatologija, nevropatski
  23.      nevropát  -a m () med. kdor ima bolezen perifernega živčevja: rehabilitacija nevropatov
  24.      névropsihiáter  -tra m (ẹ̑-á) zdravnik specialist za nevropsihiatrijo: posvetovanje nevropsihiatrov
  25.      nèvsakdánji  -a -e prid. (-á) 1. ki ni vsakdanji: poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost nèvsakdánje prisl.: nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega

   15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA